VITAMINI in MINERALI

Hranilo	Glavni viri	Glavne naloge	Posledice pomanjkanja in presežka	PDV pri odraslih
Vitamin B2 (riboflavin)	Mleko, sir, jetra, meso, jajca, obogatene žitarice.	Presnova ogljikovih hidratov, zdrave sluznice.	Pomanjkanje: razpokane ustnice in koža, luščenje kože, ranice v ustnih kotičkih, dermatitis.	1,5 mg
Niacin (nikotinska kislina)	Kvas, jetra, meso, ribe, stročnice, polnozrnate obogatene žitarice.	Kemične reakcije v celicah, presnova ogljikovih hidratov.	Pomanjkanje: pelagra (hrapava koža, vnetje jezika, nepravilno delovanje prebavil in možganov).	16 mg
Vitamin B6 (piridoksin)	Kvas, jetra, drobovina, polnozrnate žitarice ribe, stročnice.	Presnova maščobnih kislin in aminokislin, delovanje živčevja, zdrava koža.	Pomanjkanje: krči pri otrocih, motnje v delovanju živčevja, kožne spremembe, anemija.	2 mg
Biotin	Jetra, ledvice, rumenjak, kvas, cvetača, orehi, stročnice.	Presnova ogljikovih hidratov in maščobnih kislin.	Pomanjkanje: vnetje kože in ustnic.	60 μ
Vitamin B12 (kobalamin)	Jetra, meso (predvsem govedina in svinjina, drobovina), jajca, mleko in mlečni izdelki.	Dozorevanje rdečih krvničk, delovanje živčevja, sinteza DNK.	Pomanjkanje: pemiciozna anemija in druge anemije (pri strogih vegetarijancih in bolnikih s trakuljo), določene psihiatrične motnje, slab vid.	2 μ
Folna kislina	Zelena listnata zelenjava, sadje, jetra, drobovina in kvas.	Dozorevanje rdečih krvničk, sinteza DNK in RNK.	Pomanjkanje: zmanjšanje števila vseh krvnih celic (pancitopenija), velike rdeče krvničke (še posebej pri nosečnicah, otrocih in bolnikih z moteno absorpcijo).	200 μ
Pantotenska kislina	Jetra, kvas, zelenjava.	Presnova ogljikovih hidratov in maščob.	Pomanjkanje: bolezni živčevja, pekoč občutek v stopalih.	6 mg
Vitamin C	Agrumi (pomaranče, limone, grenivke), paradižnik, krompir.	Rast kosti in veziva, celjenje ran, delovanje žil.	Pomanjkanje: skorbut (krvavitve, majavost zob, vnetje.	60 mg
Klorid	Namizna sol ali morska sol.	Ravnovesje elektrolitov.	Pomanjkanje: moteno acido-bazno ravnovesje.	1,5 g
Kalcij	Mleko in mlečni izdelki, meso, ribe, jajca, žito, fižol, zelenjava, sadje.	Oblikovanje kosti in zob, strjevanje krvi, delovanje mišic in živčevja, normalen srčni ritem.	Pomanjkanje: premajhna koncentracija kalcija v krvi in mišični krči. Presežek: prevelika koncentracija kalcija v krvi, oslabel tonus črevesja, ledvična odpoved, nenormalno vedenje (psihoza).	1 g
Fosfor	Mleko, sir, meso, perutnina, ribe, žito, oreški in jedrca, stročnice.	Oblikovanje kosti in zob, acido-bazno ravnovesje, sestavina nukleinskih kislin, pridobivanje energije.	Pomanjkanje: razdražljivost, splošna oslabelost, motnje v krvnih celicah, bolezenske spremembe ledvic in črevesja. Presežek: pri bolnikih z odpovedjo ledvic previsoka koncentracija fosfatov v krvi.	0,9 g
Magnezij	Zelena listnata zelenjava, jedrca, žita, ribe in morski sadeži.	Oblikovanje kosti in zob, delovanje živčevja in mišičja, aktiviranje encimov.	Pomanjkanje: nepravilno delovanje živčevja, premajhna koncentracija magnezija v krvi. Presežek: prevelika koncentracija magnezija v krvi, nepravilno delovanje živčevja, znižanje krvnega tlaka ter motnje dihanja in srčnega utripa.	0,3 g
Železo	Soja, govedina, ledvice, jetra, fižol, školjke, breskve; organizem absorbira manj kot 20 odstotkov železa, ki ga dobi s hrano.	Nastajanje encimov, ki v telesu uravnavajo številne kemične reakcije; nastajanje glavnih sestavin rdečih krvničk in mišičnih celic.	Pomanjkanje: anemija, težave pri požiranju, lopatasta oblika nohtov, črevesne bolezenske spremembe, zmanjšana sposobnost za delo in učenje. Presežek: kopičenje železa v organih, bolezni jeter (ciroza), sladkorna bolezen, kožna pigmentacija.	12 mg
Cink	Meso, ribe in morski sadeži; iz hrane se večina cinka ne resorbira.	Sestavina encimov in insulina, zdrava koža, celjenje ran, rast.	Pomanjkanje: upočasnjena rast in pozna spolna zrelost, okvara okusa.	15 mg
Baker	Meso, ostrige, jedrca, suhe stročnice, polnozrnate žitarice.	Sestavina encimov, nastajanje rdečih krvničk, tvorba kosti.	Pomanjkanje: anemija pri podhranjenih otrocih Presežek: kopičenje v možganih in poškodbe jeter.	2 mg
Mangan	Polnozrnate žitarice, suho sadje.	Sestavina encimov.	Pomanjkanje: hujšanje, razdražena koža, slabost in bruhanje, sprememba barve las in počasna rast las. Presežek: poškodbe živcev.	3,5 mg
Molibden	Mlečni izdelki, žitarice.	Aktivacija encimov.	Pomanjkanje: acidoza, pospešen srčni utrip in dihanje, slepe pege, nočna slepota, razdražljivost.	150 μ
Selen	Meso in mesni izdelki (količina selena v zelenjavi je odvisna od vsebnosti v prsti, kjer je pridelana).	Potreben je za sintezo antioksidantnega encima.	Pomanjkanje: šibkost in bolečine v mišicah. Presežek: izpadanje las in nohtov, kožna vnetja, motnje v delovanju živčevja.	60 μ
Jod	Morski sadeži, jodirana sol, mlečni izdelki, pitna voda (količina joda v vodi se razlikuje po območjih).	Nastajanje ščitničnih hormonov, ki uravnavajo pridobivanje energije v telesu.	Pomanjkanje: povečanje žleze ščitnice (golša), kretinizem, gluhonemost, nenormalen razvoj zarodka in njegovih možganov. Presežek: zvišana raven ščitničnega hormona.	150 μ

Vitamina A in D, zaužita v dnevnih odmerkih, ki več kot 10-krat presegajo priporočeno dnevno količino, sta toksična, vitamina E in K (filokinon) pa ne. Niacin, vitamin B6 in vitamin C so v velikih odmerkih škodljivi, drugi vodotopni vitamini pa ne. V telesu se v velikih količinah nakopičita le vitamina A in E, vitamina D in K pa le v manjših. Zaloga vitamina C v telesu je glede na potrebe minimalna, vitamina B12 pa velika: telo šele v približno sedmih letih porabi 2- do 3- miligramsko zalogo slednjega.

Vitamin A

Vitamin A je esencialna hranilna snov, ki je nujna za različne funkcije v telesu, vključno z ohranjanjem zdravega vida, podporo imunskemu sistemu, rastjo in razvojem ter zdravjem kože. Obstajata dve obliki vitamina A, ki ju najdemo v hrani: retinoidi, ki jih najdemo v živalskih virih, kot so jetra, mlečni izdelki in ribje olje, ter karotenoidi, ki so prisotni v rastlinskih virih, kot so korenje, špinača, sladki krompir in mango.

Retinoidi so najbolj biološko aktivna oblika vitamina A in so neposredno uporabni za telesne procese. Karotenoidi pa so predhodniki vitamina A in se v telesu pretvorijo v retinoidno obliko. Ta proces je odvisen od telesa in lahko variira med posamezniki.

Pomanjkanje vitamina A

Vitamin A (retinol) vsebujejo predvsem ribje olje, jetra, jajčni rumenjak, maslo in smetana. Zelene in rumene vrtnine vsebujejo karo- tene (karoten beta), ki jih telo počasi pretvori v vitamin A. Večina vitamina A se nalaga v jetrih.

Slika: Pomanjkanje vitamina A je pogosto v predelih, kot je jugovzhodna Azija.

Ena oblika vitamina A (retinol) je sestavni del živčnih receptorjev, ki so občutljivi za svetlobo. Najdemo ga v očesni mrežnici. Za zdravo kožo ter sluznico dihal, črevesja in sečil je potrebna retinolna kislina, ki je tudi oblika vitamina A. V zdravilih za zdravljenje težjih oblik aken so prav tako vitaminu A sorodne učinkovine (retinoide), ki jih preizkušajo tudi za zdravljenje nekaterih vrst raka.

Pomanjkanje vitamina A je pogosto v predelih, kot je jugovzhodna Azija, kjer je glavna prehrana glaziran riž (brez vitamina A). Številne bolezni prebavil poslabšajo črevesno absorpcijo maščob, s tem pa tudi v maščobah topnih vitaminov. Celiakija, cistična fibroza in neprehodnost žolčevodov povečujejo tveganje za pomanjkanje vitamina A. Tudi operativni posegi na črevesju ali trebušni slinavki imajo lahko enake posledice.

Simptomi in zdravljenje

Prvi simptom pomanjkanja vitamina A je nočna slepota. Pozneje se lahko na beločnici pojavijo penasti odložki (Bitotove pege), roženica pa otrdi in se zabrazgotini - stanje imenujemo kseroftalmija - kar lahko vodi v trajno slepoto. Pri boleznih otrok zaradi podhranjenosti (marazem in kvašiorkor) do kseroftalmije ne pride le zaradi pomanjkanja vitamina A, temveč tudi zaradi pomanjkanja beljakovin in kalorij, kar ovira prenašanje vitamina A.

Koža in sluznica v pljučih, črevesju in sečilih lahko otrdi. Pomanjkanje vitamina A povzroči vnetje kože (dermatitis), poveča pa se tudi dovzetnost za različne okužbe. Nekateri obolevajo za lažjo obliko anemije. Pri pomanjkanju vitamina A pade njegova raven na manj kot 15 mikrogramov na 100 mililitrov (normalna raven je 20 do 50 miligramov).

Za zdravljenje pomanjkanja tega vitamina je prve tri dni predpisan odmerek, ki 20-krat presega normalnega. Nato dobiva bolnik en mesec 3-kratni normalni odmerek. Po tem času ni več simptomov. Če so po 2 mesecih simptomi še vedno prisotni, moramo opraviti preiskave, ker je morda motena absorpcija hranilnih snovi v črevesju.

Presežek vitamina A

Bolezen je lahko akutna, če je prevelik odmerek zaužit naenkrat, če pa uživanje prevelikih odmerkov traja dlje, je kronična. Pri arktičnih raziskovalcih so se pojavili omotičnost, razdražljivost, glavobol in bruhanje nekaj ur potem, ko so jedli jetra polarnega medveda ali tjulnja, ki vsebujejo veliko vitamina A.

Tudi zaradi zdravljenja kožnih bolezni s količino, ki je 20-krat presegala priporočeno, so bolniki občasno imeli podobne simptome, čeprav so pripravke jemali po navodilih. Pri starejših otrocih in pri odraslih lahko že odmerki, ki 10-krat presegajo priporočeno količino, po nekaj mesecih povzročijo kronično bolezen. Pri mlajših je ta čas krajši, saj lahko zbolijo že po nekaj tednih.

Video vsebina: Kako vedeti, ali ste zastrupljeni z vitaminom A.

Zgodnji simptomi niso izraziti: rahlo izpadanje las in obrvi, razpokane ustnice ter suha in hrapava koža. Šele pozneje se pojavijo drugi simptomi: močan glavobol, pritisk v glavi in šibkost. Posebno pri otrocih se pojavijo kostni izrastki in bolečine v sklepih. Povečajo se lahko jetra in vranica. Če nosečnica dobiva izotretinoin (derivat vitamina A, ki se uporablja za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni), lahko to pri otroku povzroči prirojene hibe.

Bolezen zaradi prevelikega uživanja vitamina A poleg naštetih simptomov ugotovimo tudi po visoki ravni vitamina A v krvi. Simptomi izginejo približno v 4 tednih, ko bolnik ne dobiva več odmerkov vitamina. Karoten beta, ki je v korenju, se pretvori v vitamin A in lahko povzroči oranžno obarvanje kože (predvsem po dlaneh in podplatih), ki pa ni nevarno in je brez posledic.

Vitamin D

Vitamin D je edinstvena hranilna snov, ki jo telo lahko sintetizira samo ob izpostavljenosti sončni svetlobi. Obstajata dve glavni obliki vitamina D, ki sta pomembni za človeško telo: vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol). Vitamin D2 je predvsem prisoten v rastlinskih virih, kot so gobe, medtem ko je vitamin D3 najpogosteje prisoten v živalskih virih, kot so ribje olje, jajčni rumenjaki in jetra.

Pomanjkanje vitamina D

Obstajata dve obliki vitamina D. Vir vitamina D2 (ergokalciferola) je kvas, ki je bil izpostavljen ultravijoličnim žarkom, vitamin D3 (holekalciferol) pa je v ribjem olju in jajčnem rumenjaku. Vitamin D3 nastaja tudi v koži, če je izpostavljena sončni svetlobi. Mleko lahko obogatimo z eno od obeh oblik vitamina D. V jetrih se vitamin pretvori v obliko, ki jo kri lahko prenaša po telesu. Nato se v ledvicah pretvori v hormon, ki pospeši vsrkavanje kalcija v črevesju in omogoča normalen razvoj kosti.

Slika: Vitamin D3 nastaja tudi v koži, če je izpostavljena sončni svetlobi.

Pri pomanjkanju vitamina D se raven kalcija in fosfata tako zniža, da to ogroža zdrav razvoj in rast kosti. Bolezen, ki je posledica takega pomanjkanja, je rahitis pri otrocih, pri odraslih pa osteomalacija. Do pomanjkanja pride zaradi nezadostne izpostavljenosti sončnim žarkom ali zaradi prehrane, v kateri ni dovolj vitamina D. Pomanjkanje med nosečnostjo povzroči osteomalacijo pri materi in rahitis pri novorojenčku.

Materino mleko ne vsebuje dovolj vitamina D, zato zbolijo za rahitisom celo dojenčki v tropskih krajih, če jih pretirano varujejo pred soncem. Zbolijo lahko tudi starejši, ker se v njihovi koži kljub izpostavljenosti sončnim žarkom ne tvori dovolj vitamina D. Nekatere redke oblike rahitisa, ki jih povzroča okrnjena presnova tega vitamina, so dedne.

Simptomi, diagnoza in zdravljenje

Prvi simptom bolezni pri dojenčkih so mišični krči (tetanija) zaradi nizke koncentracije kalcija. Malo starejši otroci začnejo pozneje sedeti in se plaziti. Počasneje se zaraščajo lobanjske kosti. Hrbtenična krivina pri otrocih od 1 do 4 leta je nenormalna, noge so lahko ukrivljene in otroci shodijo pozneje. Starejše otroke in mladostnike boli, ko hodijo. Zaradi sploščitve medeničnih kosti in zoženja porodnih poti pri mladostnicah je pozneje oteženo rojevanje. Pri odraslih so zaradi pomanjkanja kalcija kosti šibkejše, zato so pogostejši zlomi, posebno hrbtenice, medenice in nog.

Rahitis in osteomalacijo ugotovimo po že naštetih simptomih, rentgenskih slikah kosti ter nizki koncentraciji kalcija, fosfatov in stranskih produktov vitamina D. Obe bolezni zdravimo 2 do 3 tedne z uživanjem 5-kratne priporočene dnevne količine vitamina D. Dedne oblike rahitisa se navadno izboljšajo, če jih zdravimo z biološko aktivnimi oblikami vitamina D.

Presežek vitamina D

Zaradi večmesečnega uživanja vitamina D v odmerkih, ki 10-krat presegajo priporočeno dnevno količino, se v krvi zveča koncentracija kalcija. Prvi simptomi so slabši tek, slabost, bruhanje, močna žeja, povečano odvajanje urina, šibkost, živčnost in visok krvni tlak. Kalcij se odlaga v telesu, predvsem v ledvicah, kjer lahko povzroči trajno okvaro. Moteno je delovanje ledvic.

Video vsebina: Kako naša koža sončno svetlobo spremeni v vitamin D?

Zaradi tega beljakovine prehajajo v seč, v krvi pa se zviša raven sečnine, ki je odpadna snov. Bolnik mora prenehati z dodajanjem vitamina D in uživati s kalcijem revno prehrano. Tako se zniža raven kalcija v telesu. V poštev pride dodajanje kortikosteroidov (za zmanjšanje nevarnosti poškodbe tkiv) in amonijevega klorida (za ohranitev kislosti urina, kar zmanjša možnost nastajanja ledvičnih kamnov).

Vitamin E

Vitamin E je skupno ime za skupino tokoferolov in tokotrienolov, ki delujejo kot močni antioksidanti v telesu. Najbolj raziskane in biološko aktivne oblike vitamina E so alfa-tokoferol in gama-tokoferol. Najdemo ga v različnih živilih, predvsem v rastlinskih oljih, oreščkih, semenih, zelenolistni zelenjavi in pšeničnih kalčkih.

Pomanjkanje vitamina E

Vitamin E (alfa-tokoferol) je antioksidant, ki varuje celice pred okvaro z reaktivnimi kemičnimi sestavinami - prostimi radikali. Vitamin E in selen (esencialni mineral, sestavina antioksidantnega encima) učinkujeta podobno.

Nedonošenčki imajo zelo majhne zaloge vitamina E, še zlasti, Če jih hranimo z mlekom, ki ima veliko nenasičenih maščob in malo vitamina E. Te maščobe pospešujejo oksidacijo, in torej delujejo obratno kot vitamin E. Zaradi tega lahko pride do hemolize (propadanja rdečih krvničk). Bolezni, ki ovirajo absorpcijo maščob, npr. celiakija, cistična fibroza, zapora žolčevodov in Crohnova bolezen, prav tako zmanjšajo absorpcijo vitamina E in zvečujejo nevarnost pomanjkanja.

Slika: Nedonošenčki imajo zelo majhne zaloge vitamina E.

Pri nedonošenčkih pomanjkanje vitamina E lahko povzroča očesno bolezen (retinopatio) in možganske krvavitve - oboje se lahko pojavi zaradi izpostavljenosti veliki koncentraciji kisika v inkubatorjih. Pri starejših otrocih so simptomi pomanjkanja vitamina E moteno vsrkavanje hranil v črevesju in težave, ki so podobne nevrološkim motnjam.

Te so:

• slabši refleksi,
• težave pri hoji,
• dvojni vid,
• motnje v ravnotežju
• in šibkost mišic.

Diagnozo potrdi majhna koncentracija vitamina E v krvi. Večina simptomov se popravi z uživanjem visokih odmerkov vitamina, zdravljenje živčevja pa lahko traja več mesecev.

Presežek vitamina E

Nedonošenčkom dajejo velike količine vitamina E zaradi preprečevanja retinopatije. Te količine nimajo neželenih učinkov. Tudi pri odraslih je prav malo neželenih učinkov, razen večje potrebe po vitaminu K. Pri bolnikih, ki uživajo pripravke proti strjevanju krvi, lahko zato pride do krvavitev.

Vitamin K

Vitamin K je skupina maščob topnih vitaminov, ki so ključni za normalno strjevanje krvi in za zdravje kosti. Obstajata dve glavni obliki vitamina K, ki sta pomembni za človeško telo: vitamin K1 (filokinon), ki ga najdemo v zelenolistni zelenjavi, kot so špinača, brokoli in zelje, ter vitamin K2 (menakinon), ki ga proizvajajo bakterije v črevesju in ga najdemo v nekaterih fermentiranih živilih, kot so natto, fermentirana soja, in v nekaterih mesnih in mlečnih izdelkih.

Pomanjkanje vitamina K

Vitamin K je skupno ime za več sorodnih snovi, potrebnih za normalno strjevanje krvi. Glavna oblika je vitamin K, (filokinon), ki je v zeleni listnati zelenjavi. V spodnjem delu tankega črevesa bakterije tvorijo še vitamin K2 (menakinon), ki pa se vsrka le v omejenih količinah.

Hemoragična bolezen novorojenčkov, za katero je značilna nagnjenost h krvavitvam, je glavna klinična oblika pomanjkanja vitamina K. Razvije se lahko, ker posteljica ne prenaša dobro maščob in zaradi tega tudi v maščobah topnega vitamina K ne; ker novorojenčkova jetra še niso dovolj razvita, da bi tvorila dovolj faktorjev strjevanja krvi (krvnih beljakovin, ki sodelujejo pri strjevanju krvi); ker v prvih dnevih po rojstvu v črevesju še ni bakterij, ki tvorijo vitamin K; in ker je materino mleko reven vir tega vitamina.

Slika: Obstajata dve glavni obliki vitamina K.

Novorojenčki morajo za preprečitev te bolezni dobiti injekcijo vitamina K. Zlasti dovzetni so za pomanjkanje vitamina K dojeni otroci, ki ob rojstvu niso prejeli injekcije tega vitamina. Ker je vitamin K topen v maščobi, pride pri otrocih in odraslih do pomanjkanja vitamina takrat, ko je motena absorpcija maščob, npr. zaradi celiakije ali cistične fibroze. Čezmerno uživanje parafinskega olja (kot odvajala) lahko preprečuje absorpcijo vitamina K. Do pomanjkanja pride tudi pri bolnikih, ki se zdravijo z antikoagulanti (zdravili proti strjevanju krvi).

Simptomi, diagnoza in zdravljenje

Glavni simptom so krvavitve - v kožo, iz nosu, ran ali želodca - ki jih spremlja bruhanje. Sledovi krvi so tudi v urinu in blatu. Pri novorojenčkih pride lahko do hudih krvavitev v možganih. Ob sumu na pomanjkanje vitamina K je treba s preiskavo krvi ugotoviti koncentracijo protrombina (enega od faktorjev strjevanja) v krvi. Če je ta zmanjšana (manj kot 50 odstotkov normalne), gre verjetno za pomanjkanje vitamina K.

Včasih pa je vzrok premajhne koncentracije protrombina tudi okvara jeter ali jemanje antikoagulantov (zdravil proti strjevanju krvi). Diagnozo je ponavadi mogoče potrditi, če se po injekciji vitamina K koncentracija protrombina zveča in se krvavitev ustavi v 5 do 6 urah. Močno prizadeta jetra pa kljub injekcijam vitamina K ne morejo tvoriti faktorjev strjevanja, zato je v takšnih primerih za odpravo njihovega pomanjkanja potrebna transfuzija plazme.

Vitamin B1

Vitamin B1, znan tudi kot tiamin, se nahaja v različnih živilih, vključno z žitnimi izdelki, mesom, oreščki, stročnicami in kvasom. Glavna funkcija vitamina B1 je pomagati telesu pri pretvorbi glukoze v energijo sodelovanjem v procesu presnove ogljikovih hidratov. Poleg tega vitamin B1 podpira delovanje živčnega sistema tako, da pomaga pri prenosu živčnih impulzov. Prav tako je pomemben za normalno delovanje srca, mišic in prebavnega sistema.

Pomanjkanje vitamina B1

Vitamin B, (tiamin) ima pomembno vlogo pri delovanju encimov ter pri sproščanju energije, ki nastane iz glukoze. Prehranski viri tega vitamina so kvas, svinjina, zelenjava in polnovredne žitarice. Če v prehrani ni teh živil, pride lahko do pomanjkanja. Pri luščenju riža se izgubi skoraj ves vitamin. Ker je osnovna sestavina skoraj vseh jedi v azijski prehrani luščen riž, je takšno pomanjkanje prav pogosto v predelih oz. med ljudmi, ki se hranijo tako. Če je riž že pred luščenjem obdelan s posebnim postopkom (parboiled), vitamin prodre v notranjost zrna in se tam ohrani.

Video vsebina: Vitamin B1 (tiamin) - polnozrnata žita.

Pomanjkanje lahko povzroči tudi zmanjšana absorpcija zaradi kronične driske oz. povečana potreba zaradi hipertiroidizma (čezmernega delovanja ščitnice), nosečnosti ali zvišane telesne temperature. Alkoholikom, ki namesto normalnih obrokov hrane uživajo alkohol, poleg drugih vitaminov primanjkuje tudi vitamina B. Zato takšne ljudi ogroža pojav pomanjkanja različnih hranil.

Simptomi in zdravljenje

Zgodnji simptomi pomanjkanja so utrujenost, razdražljivost, spominske motnje, izguba teka, motnje spanja, hujšanje in bolečine v trebuhu. Končno se lahko razvije hudo pomanjkanje (beriberi), ki prizadene živce, možgane in srce. Pri vseh oblikah bolezni je spremenjena celična presnova rdečih krvničk, v krvi in urinu pa je raven vitamina B, znatno zmanjšana.

Motnje živčevja (suhi beriberi) se začnejo kot mravljinčenje in pekoč občutek v prstih na nogah, kar je posebej izrazito ponoči, krči v mečih in bolečine v nogah in stopalih. Simptomi bolezni so še izrazitejši, če bolniku primanjkuje tudi pantotenske kisline.

Mečne mišice lahko postanejo občutljive. Dviganje iz čepečega položaja lahko postane težavno, občutek za vibracije v prstih na nogah pa je lahko zmanjšan. Končno lahko mišice meč in stegen atrofirajo (se zmanjšajo) ali se pojavi povešeno stopalo ali dlan (stanje, ko stopalo oz. dlan ohlapno visita in ju bolnik ne more dvigniti), ker živci in mišice ne delujejo pravilno.

Možganske nepravilnosti (Wernicke-Korzakovov sindrom, beriberi osrednjega živčevja) se pogosto pojavijo, ko nenadno hudo pomanjkanje vitamina B, (do katerega lahko privede hudo popivanje ali močno bruhanje v nosečnosti) poslabša že obstoječe kronično pomanjkanje. Zgodnji simptomi prizadetosti osrednjega živčevja so zmedenost, laringitis (vnetje grla) in dvojni vid. Pozneje nastanejo spominske motnje in zaradi teh izmišljanje dejstev in dogodkov (konfabuliranje). Če bolezni ne zdravimo, se simptomi stopnjujejo do nezavesti in celo smrti.

Slika: Vitamin B1 podpira delovanje živčnega sistema.

Za prizadetost srca (vlažni beriberi) sta značilna močno povečanje minutnega volumna srca (količine prečrpane krvi) in razširjenje žil, zaradi katerega je koža topla in vlažna. Ker srce zaradi pomanjkanja vitamina B, takšnega minutnega volumna ne more vzdrževati, se razvije popuščanja srca, z razširjenjem ven, težkim dihanjem ter zastajanjem tekočine v pljučih in obkrajnih (perifernih) tkivih. Uvodno zdravljenje obsega 2- do 3-dnevno in-travensko injiciranje vitamina B, v odmerkih, 20-krat večjih od priporočene dnevne količine, nadaljuje pa se z uživanjem tega vitamina.

Infantilni beriberi se pojavi pri dojenih otrocih mater, ki imajo pomanjkanje vitamina B. Simptomi bolezni so srčno popuščanje, izguba glasu in bolezni perifernega živčevja. Praviloma se pojavijo med 2. in 4. mesecem življenja. Nepravilnosti na srcu se z zdravljenjem ponavadi hitro in popolnoma popravijo.

Vitamin B2

Vitamin B2, znan tudi kot riboflavin, je vodotopen vitamin iz skupine vitaminov B. Je ključen za več procesov v telesu, vključno s pretvorbo hrane v energijo, podporo rasti in razvoju, ter vzdrževanje zdrave kože, oči in živčnega sistema. Riboflavin se nahaja v številnih živilih, vključno z mlečnimi izdelki, mesom, ribami, stročnicami, oreščki in zelenolistno zelenjavo.

Pomanjkanje vitamina B2

Vitamin B2 (riboflavin) je pomemben pri presnovnih procesih v celicah; ti procesi namreč zagotavljajo sproščanje energije in presnavljanje aminokislin. Dobri prehranski viri so mlečni izdelki, meso, ribe in perutnina. Do pomanjkanja pride navadno samo v deželah, kjer je glavna prehrana omejena na luščen riž. Pomanjkanje vitamina B2 imajo tudi zasvojenci z alkoholom, bolniki z boleznijo jeter in tisti s kronično drisko.

Najpogostejši simptomi pomanjkanja so ranice in razpoke v ustnih kotih ter razpokane ustnice, ki lahko zapustijo brazgotine. Če nastane v tem predelu glivična okužba, se pojavijo sivobeli madeži. Jezik postane škrlaten, pod nosom nad ustnicami pa se pojavijo mastne (diseboroične) lehe. Včasih se žile vrastejo v roženico, kar povzroči občutljivost za močno svetlobo. Moškim se vname koža na modniku. Simptomi zelo hitro izginejo po zdravljenju, ki obsega dodajanje vitamina B2 v odmerkih, 10-krat večjih od priporočene dnevne količine.

Niacin

Niacin je prisoten v številnih živilih, vključno z mesom, ribami, perutnino, oreščki, stročnicami in žitnimi izdelki. Poleg tega se lahko v telesu sintetizira iz aminokisline triptofana, vendar je ta sinteza običajno premajhna, da bi zadostila potrebam po niacinu.

Pomanjkanje niacina

Niacin (nikotinsko kislino) najdemo v številnih živilih. Pomemben je za presnovo mno-&ih snovi v telesu. Pelagra je bolezen zaradi pomanjkanja niacina. V njen nastanek je vpleteno tudi pomanjkanje aminokisline triptofana, ki se pretvarja v niacin. Kjer je koruza glavna hrana prebivalstva, je pelagre ponavadi veliko: koruza namreč vsebuje zelo malo niacina, pa tudi triptofana.

Slika: Niacin je prisoten v številnih živilih.

Poleg tega se v črevesju niacin ne more absorbirati, če koruza predhodno ni prej obdelana z alkalnimi snovmi, kot npr. pri pripravi tortilj. Pelagra je največkrat sezonska bolezen, ki se razvije spomladi in potem traja še vse poletje. Obolevajo navadno ljudje, ki se hranijo pretežno s koruzo in z izdelki iz koruze. Tudi alkoholni zasvojenci pogostokrat obolevajo zaradi pomanjkljive prehrane. Pelagra velikokrat spremlja dedno Hartnupovo bolezen, pri kateri je oslabljena absorpcija triptofana v črevesju in ledvicah. Ti bolniki potrebujejo za preprečitev simptomov velike odmerke niacina.

Simptomi in zdravljenje

Za pelagro so značilne spremembe na koži, prebavilih in možganih. Prvi simptom so somerni, pordeli predeli kože, podobni sončnim opeklinam, ki se ob izpostavljanju sončni svetlobi poslabšajo (fotosenzibilnost). Kožne spremembe ne izginejo in lahko postanejo rjave in luskaste. Kožnim spremembam ponavadi sledijo prebavne motnje, npr. slabost, izguba teka in driska; slednja smrdi in je včasih krvava.

Prizadeta so vsa prebavila. V želodcu pogosto ne nastaja dovolj kisline (aklorhidrija), jezik in ustna sluznica pa se lahko vnameta in postaneta škrlatno rdeča. Prizadeta je lahko tudi nožnica. Končno se pojavijo duševne motnje, med drugim utrujenost, nespečnost in brezvoljnost (apatija); ti simptomi so ponavadi predznaki nepravilnega delovanja možganov (encefalopatije), za katero so značilni zmedenost, dezorientiranost, halucinacije, izguba spomina in manično-depresivna psihoza.

Vitamin B₆

Vitamin B6, znan tudi kot piridoksin, je vodotopen vitamin iz skupine vitaminov B kompleksa. Je ključen za številne telesne procese, vključno s presnovo beljakovin, presnovo aminokislin, tvorbo rdečih krvničk, delovanjem živčnega sistema in imunskim odzivom. Piridoksin se nahaja v različnih živilih, vključno z mesom, ribami, stročnicami, oreščki, žitaricami, zelenjavo in sadjem.

Presežek vitamina B₆

Veliki odmerki vitamina B6 (500- do 3000-kratna priporočena dnevna količina), ki naj bi koristili pri sindromu karpalnega kanala in predmenstruacijski napetosti, lahko hudo okvarijo živce in uničijo del hrbtenjače, zaradi česar postane hoja težavna. Okrevanje po takšni okvari je počasno, težave s hojo pa včasih ostanejo trajne tudi po prenehanju uživanja vitamina B6.

Biotin

Biotin se nahaja v različnih živilih, vključno z jajci, ribami, mesom, oreščki, semeni, mlečnimi izdelki, zelenolistno zelenjavo in drožmi. Poleg tega ga proizvajajo tudi bakterije v črevesju.

Pomanjkanje biotina

Biotin je oblika B vitamina, ki je pomemben pri presnovi maščobnih kislin in ogljikovih hidratov. Prisoten je v različnih živilih, največ pa ga je v jetrih, ledvicah, trebušni slinavki, kokošjih jajcih, mleku, ribah in jedrcih.

Slika: Biotin proizvajajo tudi bakterije v črevesju.

Če je prehrana uravnotežena, je pomanjkanje biotina zelo malo verjetno. Če pa bi več tednov uživali surove jajčne beljake, bi kljub vsemu lahko prišlo do pomanjkanja: v beljaku je namreč snov, ki se v telesu veže z biotinom in prepreči njegovo absorpcijo.

Simptomi pomanjkanja so zaspanost, hujšanje, kožna vnetja, bolečine v mišicah, občutek strahu, izčrpanost, nespečnost in halucinacije. Do pomanjkanja pride lahko tudi pri bolnikih, ki so dolgo časa na intravenski (parenteralni) prehrani brez dodatkov biotina. Koncentracijo biotina preverjamo z laboratorijskimi testi krvi in urina.

Folna kislina

Folna kislina, znana tudi kot vitamin B9, je vodotopen vitamin, ki je bistven za številne telesne funkcije, zlasti za razvoj in vzdrževanje zdravih celic. Gre za sintetično obliko folata, ki se nahaja v številnih živilih in je ključen za tvorbo DNA in RNA, normalno delovanje živčnega sistema ter za rast in delitev celic. Folna kislina se nahaja v različnih živilih, kot so listnata zelenjava, stročnice, agrumi, jetra in polnozrnati izdelki.

Poleg tega se lahko dodaja tudi v obliki prehranskih dopolnil, še posebej za nosečnice in tiste, ki imajo povečane potrebe po tem vitaminu. Vendar pa je najbolje, da se o uporabi prehranskih dopolnil posvetujete s svojim zdravnikom, da se zagotovi pravilno odmerjanje in ustrezno uporabo.

Pomanjkanje folne kisline/vitamina B₁₂

Folna kislina (folat) in vitamin B12 (kobalamin) sodelujeta pri nastajanju rdečih krvničk in timidina, ključnega gradnika DNK. Pomanjkanje enega ali drugega povzroči hudo anemijo (npr. perniciozno anemijo), pri kateri je rdečih krvničk premalo. Med simptomi so bledica, šibkost, zmanjšano izločanje kisline v želodcu in poškodbe živcev (nevropatija). Nevropatija nastane predvsem pri pomanjkanju vitamina B2.

Perniciozna anemija (anemija zaradi pomanjkanja vitamina B,2) nastane, če želodčnelice ne izločajo posebne snovi - intrinzičnece dejavnika - ki se veže z vitaminom B12, da fa lahko iz črevesja preide v kri. Pri strogih vegetarijancih, ki jim primanjkuje vitamina Bi2 (ta je le v hranilih živalskega izvora), in pri nekaterih ljudeh, ki zaradi dednih motenj nimajo dovolj vitamina B12, se razvijejo še druge oblike pomanjkanja tega vitamina.

Do pomanjkanja folne kisline lahko pride pri nosečnicah, ki ne jedo zelene listnate zelenjave in stročnic (ta živila vsebujejo folno kislino); zbolijo tudi dojenčki, če dobivajo mlečne pripravke, v katerih ni dovolj folne kisline.

Diagnoza pomanjkanja vitamina B12 oz. folne kisline temelji na ugotovitvi anemije z velikimi rdečimi krvničkami in premajhni koncentraciji enega ali obeh vitaminov v krvi. Diagnozo potrdi pregled vzorca kostnega mozga, v katerem so vidne velike, nezrele predhodnice rdečih krvničk. Zdravljenje perniciozne anemije poteka z injekcijami vitamina B12 vsak mesec. Pri pomanjkanju folne kisline bolniki le-to uživajo.

Presežek folne kisline

V posebnih okoliščinah je folna kislina lahko toksična. V odmerkih, ki 100-krat presegajo priporočeno dnevno količino, lahko poveča pogostnost epileptičnih napadov pri epileptikih, pri bolnikih s pomanjkanjem vitamina B12 pa lahko stopnjuje nevrološke okvare.

Vitamin C

Vitamin C, znan tudi kot askorbinska kislina, je vodotopen vitamin, ki igra ključno vlogo pri številnih telesnih procesih. Gre za močnega antioksidanta, ki pomaga zaščititi celice pred škodljivimi učinki prostih radikalov ter prispeva k zdravju kože, kosti in zob. Poleg tega je vitamin C pomemben za tvorbo kolagena, beljakovine, ki je ključna za zdravje kože, hrustanca, kosti, dlesni in drugih tkiv.

Video vsebina: Ultimativni hitri tečaj vitamina C.

Vitamin C je ključen tudi za delovanje imunskega sistema, saj spodbuja tvorbo belih krvničk in povečuje odpornost telesa proti okužbam. Poleg tega pomaga pri absorpciji železa iz rastlinskih virov hrane, kar je pomembno za preprečevanje pomanjkanja železa in anemije.

Pomanjkanje vitamina C

Vir vitamina C (askorbinske kisline) so agrumi (npr. pomaranče, grenivke, limone, mandarine), paradižnik, krompir, zelje in sveža paprika. Pomemben je za razvoj veziva, ki je sestavina vseh organov v telesu. Potreben je tudi za absorpcijo železa ter za celjenje ran in opeklin. Tudi vitamin C je antioksidant, tako kot vitamin E. Med nosečnostjo, dojenjem, pri čezmernem delovanju ščitnice (tirotoksikozo), pri vnetjih, različnih operacijah in opeklinah se potreba po vitaminu C močno poveča, tako da lahko pride tudi do pomanjkanja.

Pri dojenčkih lahko pomanjkanje vitamina C v hrani povzroči med 6. in 12. mesecem pojav skorbuta. Prvi simptomi so razdražljivost, bolečine pri gibanju, izguba teka in neuspevanje (otrok ne pridobiva na teži). Kosti postanejo krhke, sklepi pa grčasti. Značilne so krvavitve v pokostnico (periost; tkivo, ki prekriva kosti) in iz dlesni.

Odrasli zbolijo za skorbutom, če uživajo omejeno prehrano, sestavljeno pretežno iz suhega mesa in močnatih jedi, čaja, opečenega kruha in vložene zelenjave - značilna prehrana starejših, ki hrani ne posvečajo nobene pozornosti.

Slika: Vitamin C je pomemben za tvorbo kolagena.

Po nekaj mesecih takšne prehrane se pojavijo podkožne krvavitve, predvsem okrog lasnih mešičkov, pod nohti, ob dlesnih in v sklepih. Bolnik lahko postane šibak, depresiven in utrujen. Krvni tlak in srčni utrip nihata. Preiskava krvi pokaže zmanjšano koncentracijo vitamina C. Skorbut zdravimo pri otrocih in odraslih z visokimi odmerki vitamina C en teden, nato pa še en mesec z nekoliko zmanjšanimi odmerki.

Presežek vitamina C

Velike odmerke vitamina (500 do 10 000 miligramov) nekateri priporočajo za preprečevanje prehlada, shizofrenije, raka, previsokega holesterola in ateroskleroze. Znanstvenih dokazov za takšna priporočila je le malo ali sploh nič. Dnevni odmerki, večji od 1000 miligramov, lahko povzročijo drisko, motnje v menstruacijskem ciklusu in pri občutljivih ljudeh ledivčne kamne. Pri nekateri ljudeh, ki nenadoma nehajo uživati velike odmerke vitamina C, se lahko razvije preobratni skorbut.

Železo

Železo je bistveni mineral, ki je ključen za številne telesne funkcije. Najbolj znana vloga železa je v tvorbi hemoglobina, beljakovine v rdečih krvničkah, ki je odgovorna za prenos kisika iz pljuč v tkiva po telesu. Železo se nahaja v dveh glavnih oblikah v prehrani: hemsko železo, ki ga najdemo v živalskih virih, kot so meso, ribe in perutnina, ter nehemsko železo, ki ga najdemo v rastlinskih virih, kot so stročnice, oreščki, semena in zelenjava. Hemsko železo se lažje absorbira v telesu kot nehemsko železo.

Pomanjkanje železa

Železo je sestavina več encimov, ki sodelujejo pri kemičnih reakcijah v telesu. Je tudi sestavina hemoglobina, ki omogoča rdečim krvničkam prenos kisika v tkiva. Ločimo dve vrsti železa: hemsko in nehemsko. Vir hemskega je hrana živalskega izvora, približno 85 odstotkov železa v povprečni prehrani pa je nehemskega, se pravi iz drugih prehranskih virov. Železo se iz hrane živalskega izvora absorbira veliko bolje kot železo iz drugih živil. Vendar se absorpcija železa iz drugih živil izboljša, če je zaužito z živalskimi beljakovinami ali vitaminom C.

Med vsemi pomanjkanji teh hranil je pomanjkanje železa po vsem svetu najpogostejše; povzroča anemijo pri moških, ženskah in otrocih. Večje krvavitve povzročijo pomanjkanje železa, ki ga je treba zdraviti z nadomeščanjem tega minerala. Pomanjkanje je lahko tudi posledica neprimerne prehrane. Pogosto je takšno pomanjkanje med nosečnostjo, ker se potrebe po železu zaradi rastočega ploda zelo povečajo. Ker mladostnice rastejo in dobijo menstruacijo, jih ogroža anemija zaradi pomanjkanja železa, če njihova prehrana ne obsega mesa.

Ko se zaloge železa izčrpajo, se razvije anemija. Simptomi so bledica, deformirani nohti (ki postanejo tenki in vbočeni), šibkost z zmanjšano mišično zmogljivostjo in kognitivne spremembe. Diagnoza pomanjkanja železa temelji na simptomih in preiskavah krvi, ki pokažejo anemijo ter premajhno koncentracijo železa in feritina, beljakovine, ki veže železo in ga shranjuje. Zdravljenje pomanjkanja obsega jemanje velikih odmerkov železa enkrat na dan več tednov. Trajati mora, dokler se število krvnih celic in zaloge železa ne normalizirajo.

Presežek železa

Presežek železa ima toksične učinke in povzroča bruhanje, drisko in okvaro črevesa. Železo se lahko nakopiči v telesu pri osebah, ki so z železom zdravljene v prevelikih odmerkih ali predolgo, pri tistih, ki prejmejo več transfuzij krvi, in pri kroničnih alkoholikih. Hemokromatoza je dedna bolezen s kopičenjem železa v telesu; nezdravljena je lahko smrtna, je pa njeno zdravljenje preprosto.

Slika: Hemokromatoza je dedna bolezen s kopičenjem železa v telesu.

Simptomi se pojavijo ponavadi šele v srednjih letih in se razvijejo počasi. Polt postane bakrena, razvijejo se ciroza in rak jeter, sladkorna bolezen in srčno popuščanje, kar vse vodi v prezgodnjo smrt. Med simptomi so še artritis, impotenca, neplodnost, hipotiroidizem (nezadostno delovanje ščitnice) in kronična utrujenost. Preiskave krvi pokažejo, ali ima bolnik preveč železa. Preiskati je treba tudi vse bolnikove sorodnike. Osnovno zdravljenje je puščanje krvi. Zgodnja diagnoza in zdravljenje sta najboljše zagotovilo za dolgo in zdravo življenje ogroženih.

Cink

Cink je esencialni mineral, ki je ključen za številne telesne funkcije. Gre za pomembno hranilo, ki ga telo potrebuje v majhnih količinah za ohranjanje zdravja. Poleg tega je cink ključen za pravilno delovanje imunskega sistema, saj pomaga pri razvoju in delovanju belih krvnih celic, ki so odgovorne za boj proti okužbam in boleznim. Prav tako je pomemben za zdravje kože, las, nohtov, oči, možganov, spolnih organov in še več.

Najboljši viri cinka v prehrani vključujejo meso, ribe, morski sadeži, perutnino, stročnice, oreščke, semena in mlečne izdelke. Prehranska dopolnila z cinkom so na voljo za tiste, ki imajo pomanjkanje ali tveganje zanj, vendar pa je za večino ljudi najboljši način, da dobijo zadostne količine tega minerala, uravnotežena prehrana, ki vključuje različne vire cinka.

Pomanjkanje cinka

Cink je v telesu zelo razprostranjen, saj je sestavina več kot 100 encimov, tudi tistih, ki sodelujejo pri izdelavi nukleinskih kislin RNK in DNK. Največ ga je v kosteh, jetrih, prostati in modih. Njegova koncentracija v krvi je odvisna od količine v hrani. Bogati prehranski viri cinka so meso, jetra, jajca in morski sadeži, v žitaricah pa ga je malo.

Polnozrnate žitarice vsebujejo določene sestavine (npr. vlaknine in fosfate), ki zavirajo absorpcijo cinka. Vzrok pomanjkanja je lahko tudi enteropatični akrodermatitis, dedna bolezen, pri kateri se cink v črevesju ne more absorbirati.

Video vsebina: 10 opozorilnih znakov, da vaše telo potrebuje več cinka.

Med simptomi pomanjkanja so izguba teka, izpadanje las, dermatitis, nočna slepota in okvara okusa. Spolni razvoj je lahko upočasnjen, pri moških pa je zmanjšano nastajanje semena. Včasih pride do upočasnjene rasti, zmanjšanja odpornosti za okužbe in slabšega celjenja ran. Pri otrocih je prvi simptom upočasnjena rast, izguba teka, okvara okusa in nizka vsebnost cinka v laseh. Preverjanje koncentracije cinka v krvi pomaga pri ugotavljanju bolezni. Pomanjkanje cinka zdravimo tako, da ga dodajamo prehrani.

Presežek cinka

Velike količine cinka se lahko nakopičijo v organizmu zaradi uživanja kislih tekočin in živil, ki so bila shranjena v pocinkanih posodah. Simptomi zastrupitve so kovinski okus, bruhanje in bolečine v trebuhu. Količina 1 grama ali več je lahko že smrtna.

Baker

Gre za precej pomemben mineral, ki ima vlogo pri številnih bioloških procesih v telesu. Baker se nahaja v različnih živilih, vključno s polnozrnatimi žiti, stročnicami, oreščki, semeni, jetri, morskim sadeži in temno zeleno zelenjavo. Poleg tega je baker prisoten v vodi, ki teče skozi bakrene cevi, ter se lahko absorbira tudi preko posode ali posode za kuhanje iz bakra.

Pomanjkanje bakra

Baker je sestavina več encimov, potrebnih za pridobivanje energije, antioksidantno delovanje, nastajanje hormona adrenalina in tvorbo vezivnega tkiva. Pomanjkanja bakra je pri zdravih ljudeh redko. Največkrat ga primanjkuje nedonošenčkom ali otrokom, ki se zdravijo zaradi hude podhranjenosti. Do pomanjkanja lahko pride tudi pri bolnikih, ki so dolgo hranjeni intravensko (parenteralno).

Menkesov sindrom je dedna bolezen, ki povzroča pomanjkanje bakra. Simptomi te bolezni so krhki lasje, duševna zaostalost in nizka raven bakra v krvi. Encimi, ki za svoj nastanek nujno potrebujejo baker, se pri tej bolezni ne tvorijo.

Simptomi pomanjkanja so še utrujenost, zmanjšano število rdečih krvničk (anemija), belih krvničk (levkopenija) in posebne vrste belih krvničk - nevtrofilcev (nevtropenija). Kostem primanjkuje kalcija, zato pride do osteoporoze. Značilne so tudi pikčaste kožne krvavitve; možne so arterijske anevrizme (bolezensko razširjene arterije).

Pomanjkanje bakra zdravimo več tednov z dodajanjem bakrovih pripravkov. Pri bolnikih, ki imajo Menkesov sindrom, takšno zdravljenje ni prav uspešno, ker se na dodajanje ne odzivajo dobro.

Presežek bakra

Baker, ki ni vezan na beljakovino, je toksičen. Že zaužitje majhne količine nevezanega bakra lahko povzroča slabost in bruhanje. Kisle pijače in hrana, ki so bile dalj časa v stiku z bakrom, so kontaminirane. Pri večji količini nevezanih bakrovih spojin, ki jih zaužijemo nehote (zaradi nepazljivosti ali malomarnosti), ali pri zdravljenju obsežnejših opečenih površin z oblogami, ki so prepojene z bakrovimi solmi, lahko pride do okvare ledvic, zavrtja nastajanja urina in do anemije, ki nastane zaradi propadanja rdečih krvničk (hemolitična anemija).

Slika: Pomanjkanje bakra zdravimo več tednov z dodajanjem bakrovih pripravkov.

Wilsonova bolezen je dedna motnja, pri kateri se baker kopiči v tkivih in jih močno poškoduje. Za to boleznijo zboli 1 na 30 000 prebivalcev. Bolnikova jetra ne morejo izločati bakra v kri, zato je raven bakra v krvi nizka, kopiči pa se v možganih, očeh in jetrih ter povzroča okvare.

Posledice so jetrna ciroza, na roženici pa se pojavijo zlati ali zlatozeleni kolobarji. Prvi simptomi možganske okvare so tresenje, glavobol, nezmožnost govora, neskladnost gibov in celo duševne motnje (psihoze). Za zdravljenje se uporablja penicilamin, ki veže baker in pospešuje njegovo izločanje; to je značilen primer zdravljenja, pri katerem se ion kovine veže z dvema ali več atomi nekovine iste molekule (kelacija). Zdravljenje je doživljenjsko.

Mangan

Mangan je potreben za pravilno delovanje več encimov v telesu, ki so ključni za presnovo, razgradnjo maščob in ogljikovih hidratov, tvorbo kosti in hrustanca ter zaščito celic pred oksidativnim stresom. Poleg tega je mangan pomemben za tvorbo vezivnega tkiva, ki je ključno za zdravje kože, kosti in vezivnih struktur v telesu. Najboljši viri mangana v prehrani vključujejo polnozrnata žita, oreščke, semena, stročnice, zeleno zelenjavo, sadje, morske sadeže in čaj.

Pomanjkanje mangana

Mangan je sestavina več encimov in je nujen za normalno zgradbo kosti. Bogati prehranski viri so polnozrnate žitarice in zelena listnata zelenjava. Kadar v prehrani nekaj tednov primanjkuje mangana, telo samo učinkovito varčuje s tem mineralom. Edini simptom je prehoden izpuščaj. Hidralazin (zdravilo za zdravljenje visokega krvnega tlaka) lahko povzroči pomanjkanje mangana. Simptomi pomanjkanja so bolečine vzdolž živca (nevralgija), bolečine v sklepih, zvišana telesna temperatura, izpuščaj, povečane bezgavke in povečana jetra. Za zdravljenje uporabljamo manganove soli.

Presežek mangana

Toksičnost mangana se pojavlja pogosto le pri rudarjih, ki kopljejo manganovo rudo, in ljudeh, ki delajo v njegovi predelavi. Daljša izpostavljenost povzroči okvaro živcev in simptome, podobne parkinsonizmu - tresenje in oteženo gibanje.

Molibden

Molibden je pomemben mikronutrient v prehrani rastlin in živali ter ima ključno vlogo pri bioloških procesih. Je del nekaterih encimov, imenovanih molibdenovi encimi, ki so ključni za presnovo in razgradnjo nekaterih aminokislin, purinov in drugih organskih spojin. Poleg tega molibden sodeluje tudi pri procesu fiksacije dušika pri rastlinah, kar je ključno za njihovo rast in razvoj.

V prehrani ljudi se molibden običajno absorbira iz različnih živil, vključno z zelenolistno zelenjavo, stročnicami, polnozrnatimi žiti, oreščki, mlečnimi izdelki in mesom. Pomanjkanje molibdena je redko, saj ga običajno vnašamo v zadostnih količinah s hrano. Vendar pa se lahko pojavi pri ljudeh, ki imajo motnje v presnovi ali omejeno prehrano.

Slika: V prehrani ljudi se molibden običajno absorbira iz različnih živil.

Ker je potreba po molibdenu relativno majhna in je prisoten v številnih živilih, prekomeren vnos molibdena iz hrane običajno ni skrb. Vendar pa lahko dolgotrajna izpostavljenost visokim ravni molibdena, na primer v delovnem okolju ali iz onesnažene vode, povzroči toksičnost in škoduje zdravju. Zato je pomembno, da se ohrani uravnotežen vnos molibdena in se izogiba prekomernemu izpostavljanju.

Pomanjkanje molibdena

Molibden je potreben pri oksidaciji žvepla, ki je sestavina beljakovin. Nahaja se v mleku, fižolu, kruhu in žitaricah. Pri zdravih ljudeh ni znano pomanjkanje molibdena zaradi nezadostnega uživanja. Lahko pa se pomanjkanje pojavi v posebnih okoliščinah, npr. če podhranjeni bolnik s Crohnovo boleznijo dolgo časa dobiva popolno parenteralno prehrano (ki zagotavlja vsa hranila po intravenski poti) brez dodatka molibdena. Med simptomi so pospešen srčni utrip, težko dihanje, slabost, bruhanje, dezorientiranost in končno koma. Zdravljenje z molibdenom lahko omogoči popolno okrevanje.

Presežek molibdena

Pri uživanju prevelikih količin molibdena so simptomi podobni kot pri protinu, med drugim se zviša koncentracija sečne kisline v krvi in pojavijo se bolečine v sklepih. Nespecifični simptomi se lahko pojavijo pri rudarjih, izpostavljenih molibdenovemu prahu.

Selen

Eden glavnih vlog selena je kot sestavni del encimov, imenovanih selenoproteini, ki delujejo kot antioksidanti in pomagajo pri zaščiti celic pred poškodbami prostih radikalov. Poleg tega je selen pomemben za pravilno delovanje imunskega sistema, presnovo ščitničnih hormonov, razvoj sperme, zdravje reproduktivnega sistema in tvorbo DNA.

Najboljši viri selena v prehrani vključujejo ribe, morske sadeže, perutnino, meso, jajca, oreščke, semena in polnozrnata žita. Pomanjkanje selena je redko v regijah, kjer je tla bogata s tem mineralom, vendar se lahko pojavi pri ljudeh, ki imajo neuravnoteženo prehrano ali težave s prebavo. Prehranska dopolnila z selenom so na voljo za tiste, ki imajo pomanjkanje ali tveganje zanj, vendar pa je za večino ljudi najboljši način, da dobijo zadostne količine tega minerala, uravnotežena prehrana, ki vključuje različne vire selena.

Pomanjkanje selena

Selen je potreben za nastajanje enega od antioksidantnih encimov. Simptome pomanjkanja selena, ki je redka motnja, je v glavnem mogoče razložiti s pomanjkanjem antioksidantov v jetrih, srcu in mišicah, kar povzroči odmiranje tkiv in odpoved delovanja organov.

Pri nedonošenčkih in odraslih, ki prejemajo popolno parenteralno prehrano brez dodatkov selena, se lahko zaradi pomanjkanja selena pojavi okvara srca in mišic. Zdravljenje s selenom lahko privede do popolnega okreva nja. Keshansko bolezen, ki jo povzroča virus in okvari srčno mišico, lahko preprečimo s se. lenskimi pripravki. Bolezen prizadene približ. no 1 odstotek prebivalcev tistega dela Kitajske, kjer je selena v zemlji (in zato tudi v tam pridelanih rastlinah) malo.

Presežek selena

Že dnevni odmerek selena od 5 do 50 mili-gramov ima lahko škodljive učinke. Simptomi so slabost, bruhanje, izpadanje las, izpadanje nohtov, izpuščaj in poškodbe živcev.

Jod

Jod je esencialni mineral, ki je ključen za pravilno delovanje ščitnice, žleze, ki proizvaja hormone, ki uravnavajo številne telesne funkcije, vključno z metabolizmom, rastjo in razvojem. Glavna vloga joda v telesu je tvorba ščitničnih hormonov, kot sta tiroksin (T4) in trijodotironin (T3), ki so ključni za nadzor metabolizma, rast celic in razvoj organov, še posebej možganov in živčnega sistema. Najboljši viri joda v prehrani so morska hrana, kot so ribe, školjke in alge, ter nekatera živila, ki so obogatena z jodom, kot so sol, mlečni izdelki in kruh.

Pomanjkanje joda

Jod je nujno potreben za nastajanje ščitničnih hormonov. Skoraj 80 odstotkov ga je v ščitnici, večina tega pa v ščitničnih hormonih. Bogat prehranski vir so morski sadeži. Količina joda v pitni vodi je odvisna od količine joda, ki je v zemlji. Za pomanjkanjem joda trpi približno 10 odstotkov svetovne populacije, ker je raven joda v pitni vodi v visoko ležečih krajih zelo nizka. Jod dodajajo namizni soli (jodirana sol).

Slika: Jod je bistven za proizvodnjo materinih in fetalnih ščitničnih hormonov.

Pri pomanjkanju joda poskuša žleza ščitnica ujeti več tega minerala za tvorbo svojih hormonov in se zato poveča (golšavost). Joda je tako v krvi kot v urinu zelo malo. Če nosečnici primanjkuje joda, se lahko otrokovi možgani nepravilno razvijajo in pojavi se kretinizem. Zdravljenje zahteva večtedensko uporabo joda v odmerkih, ki približno 10-krat presegajo priporočeno dnevno količino.

Presežek joda

Pri prevelikem uživanju joda (odmerek, 400-krat večji od priporočene dnevne količine) pride do toksičnih učinkov. Simptoma prevelike količine joda sta golšavost in hipertiroidizem.

Vprašanja in odgovori

Kateri vitamin je najbolj pomemben za naše telo?

Čeprav so vsi vitamini bistveni in opravljajo edinstvene in pomembne funkcije v telesu, bi se mnogi zdravstveni strokovnjaki strinjali, da so trije najpomembnejši vitamini vitamin D, B12 in železo. Ta ključna hranila so bistvena za dobro zdravje, pomanjkanje pa je pogosto in/ali ima lahko resne posledice.

Kaj se zgodi, če zaužijemo preveliko količino vitaminov in mineralov?

Rutinska preobremenitev z vitamini in minerali vam lahko škodi. Npr. preveč vitamina C ali cinka lahko povzroči slabost, drisko in želodčne krče. Preveč selena pa lahko povzroči izpadanje las, prebavne motnje, utrujenost in blage poškodbe živcev.

Ali so multivitamini potrebni za vse osebe?

Pomembno si je zapomniti, da multivitamin nikakor ne more nadomestiti zdrave in uravnotežene prehrane. Glavni namen multivitamina je zapolniti prehranske vrzeli in zagotavlja le kanček široke palete zdravih hranil in kemikalij, ki jih naravno najdemo v hrani.

Kaj je razlika med vitamini in minerali?

Vitamini so organske snovi, kar pomeni, da jih proizvajajo rastline ali živali. Minerali so anorganski elementi, ki izvirajo iz prsti in vode in jih absorbirajo rastline ali zaužijejo živali.

Kateri vitamini so najbolj pomembni med nosečnostjo?

Med nosečnostjo potrebujete folno kislino, železo, kalcij, vitamin D, holin, omega-3 maščobne kisline, vitamine B in vitamin C.

Viri in reference

Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo, Založba mladinska knjiga

1. What are the 3 most important vitamins? - https://www.elo.health
2. Getting Too Much of Vitamins And Minerals - https://www.webmd.com
3. Should I Take a Daily Multivitamin? - https://www.hsph.harvard.edu
4. Vitamins and Minerals - https://kidshealth.org
5. Nutrition During Pregnancy - https://www.acog.org