Lugolova raztopina 5 %, 30 mL

SPLOŠNO O JODU KOT ELEMENTU

Nekateri simptomi pomanjkanja joda (hiter pregled)

mišični krči, mrzel občutek v rokah in nogah, težave s sluhom, lomljivi hohti ter izpadanje las, bolečina v predelih mišic, povečevanje telesne teže, edem ali zatekanje okončin, zaprtost, nekatera stanja depresije, ...[1]

– ima vlogo pri kognitivnih funkcijah

– prispeva k sproščanju energije pri presnovi

– prispeva k delovanju živčnega sistema

– prispeva k ohranjanju zdrave kože

– ima vlogo pri nastajanju ščitničnih hormonov in normalnemu delovanju ščitnice

Kje vse jod sodeluje in zakaj je jod pomemben?

Jod je pomemben ter nepogrešljiv mikro element, ki je izrednega pomena za normalno delovanje ščitnice, simptomi pomanjkanja joda pa se kažejo v obliki mišičnih krčev ter bolečin v predelu mišic, mrzlih nog ter okončin, suhe nožnice, slabosti, splošnega pomanjkanja snovi, ki gradijo keratinazna tkiva - posledica so lomljivi ter izredno krhki nohti. [1]

Možne posledice pomanjkanja joda so lahko tudi simptomi kot so depresija, slab spomin, pri ženskah težave z menstruacijo, suh epidermis, slabo pomnjenje ter delovanje možganskih celic. [1]

Jod - bistven element za delovanje organizma

Ustrezna količina joda je izrednega pomena za pravilno delovanje ščitnice. Ščitnica opravlja v telesu številne naloge, ustrezna količina joda pa je za delovanje le-te izrednega pomena [2].

Zdravniki so v preteklosti jod uporabljali precej pogosto in sicer v obliki predvsem peroralne aplikacije, saj je bilo kronično pomanjkanje tega pomembnega mikroelementa zelo pogosta težava. Jod je pomemben za delovanje endokrinega sistema, z normalizacijo le-tega pa lahko vplivamo tudi na morebiten razvoj nekaterih tegob in nemara celo kroničnih bolezni.

Jod se v našem organizmu nahaja v prav vsakem organu, prav tako ga najdemo tudi v splošnih tkivih ter v krvi, s pomočjo katere se tudi prenaša. Japonci jedo veliko rib in drugih morskih organizmov (med drugim tudi nekaterih morskih alg)[3], ki so obogateni z jodom kar je lahko tudi eden izmed vzrokov zato, da Japonci veljajo za najbolj zdrave ljudi na svetu in dosegajo najdaljšo povprečno življensko dobo[4]. Nadomešanje joda za vse tiste, ki ga zaužijejo premalo je nujno.

Jod je nujen za zdravje nekaterih notranjih organov in je zato v teh tkivih prisoten v povišanih koncentracijah - ščitnica, jajčniki, dojke ter prostata (moške žleze)[5].

Kaj pomeni za nas pomanjkanje joda v telesu?

Jod je ena pomembnih sestavin hormonov, ki jih tvori endokrina žleza ščitnica, ki se nahaja v predelu grla. Pomanjkanje joda se lahko izraža kot velika težava z delovanjem ščitnice in proizvodnja ščitničnih hormonov. Posledično je pomankljiva ali celo prekinjena sinteza nekaterih posrednih hormonov v našem organizmu, ki opravljajo ključne biokemične reakcije in imajo posebno vlogo.

Hrana v Sloveniji, ki ni prekomerno soljena naravno ne vsebuje sama po sebi zadosti joda. Še posebej vsi tisti ljudje, ki se izogibajo jedilne soli, ki je jodirana imajo lahko težave s pomanjkanjem joda v svojem organizmu. Da bi kar se da naravno pridobili ustrezno količino joda v organizem je prehranjevanje z ribami ter nekaterimi morskimi organizmi ter nekaterimi morskimi algami vsekakor dobra ideja.

Jod - koliko ga potrebuje človeški organizem?

Ščitnica je največja porabnica prostega joda v našem telesu, pa vseeno ga naš celotni organizem potrebuje le manjšo količino. Kolikšna je poraba zavisi od starosti osebe. Tako npr. dojenček potrebuje 110 mcg joda vsakodnevno[6], povprečna odrasla oseba 150 mcg[6], največji odmerek pa potrebuje doječa ženska in sicer tudi do 290 mcg[6].
Ženske nasploh imajo večje potrebe po jodu, medtem ko imajo moški manjše potrebe[6].

Japonci veljajo za enega najbolj zdravih narodov, morebiti predvsem na račun količine rib, ki jih pojedo. Ribe namreč poleg omega 3 maščob, ki jih vsebujejo vsebujejo tudi visoko vsebnost jodovih ionov[6].

Reference:
[1] 3.^ Jump up to: a b c d e Longo, DL; Fauci, AS; Kasper, DL; Hauser, SL; Jameson, JL; Loscalzo, J (2011). "341: disorders of the thyroid gland". Harrison's principles of internal medicine. (18th ed.). New York: McGraw-Hill. ISBN 007174889X.

[2] http://www.thyroid.org/iodine-deficiency/

[3] http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3204293/
(odstravek: Japanese health statistics linked to high seaweed intake)

[4] https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_life_expectancy

[5] Riesco-Eizaguirre G, Santisteban P. A perspective view of sodium iodide symporter research and its clinical implications. Eur J Endocrinol. 2006;155:495-512.

[6] https://ods.od.nih.gov/factsheets/Iodine-Consumer/