Helicobacter pylori, prej imenovana Campylobacter pyloridis, je mikroaerofilna bakterija, ki se nahaja v želodcu oz. želodčni sluznici človeka. Odkrita je bila leta 1982 (Barry Marshall in Robin Warren), ki sta ugotovila, da je prisotna pri bolnikih s kroničnim gastritisom in želodčnimi razjedami, dve bolezni, za kateri prej niso verjeli, da nastaneta pod vplivom mikrobov. Okužba z bakterijo je lahko povezana tudi z razvojem razjed dvanajstnika in celo raka na želodcu.
Več kot 50% svetovnega prebivalstva je okuženih z Helicobacter pylori bakterijo, ki se nahaja v zgornjem prebavnem traktu. Okužba je bolj razširjena v državah v razvoju, njena pogostost pa se zmanjšuje v zahodnih državah.
Več kot 80% ljudi okuženih s H. pylori nima nobenih očitnih simptomov okužbe. Vendar se pri nekaterih lahko razvije akutna okužba, kot akutni gastritis z bolečinami v trebuhu ali slabostjo. Kadar se razvije v kronični gastritis so simptomi naslednji: bolečine v želodcu, slabost, napenjanje, bruhanje.
Posamezniki okuženi s H. pylori imajo 10 do 20% možnosti za nastanek razjed na želodcu ter 1 do 2% možnosti za nastanek raka na želodcu.
Kolonizacija s H. pylori ni bolezen sama po sebi, ampak stanje, povezano s številnimi boleznimi zgornjega prebavnega trakta oz. drugače H. pylori je glavni vzrok nekaterih bolezni zgornjih prebavil.
Odpornosti na antibiotike upada, zato se povečuje potreba po iskanju novih terapevtskih strategij. To lahko vključuje preprečevanje razvoja bolezni v obliki cepljenja. Obsežne študije cepiva na miših so pokazale obetavne rezultate. Raziskovalci preučujejo različne antigene, načine in poti za zadravljenje okužbe. Odkrili so celo nekaj živil, ki so lahko koristna za preprečevanje kolonizacije s H. pylori, npr: zeleni čaj, rdeče vino, brokoli, ohrovt, česen, probiotiki in flavonoidi.
Ko je H. pylori odkrita pri bolnikih s peptično razjedo, je običajni postopek za njeno izkoreninjenje ta, da se razjeda zdravi (ponavadi predpišejo zdravljenje z zdravili, kot so Omeprazol, Lansoprazol in antibiotiki).
Vse več okuženih oseb ugotovi; to so pokazale tudi obsežne raziskave, da bakterija postaja odporna na antibiotike. To se seveda kaže v neuspešnem zdravljenju in zahteva ponovitev zdravljenja - z antibiotiki ali alternativnimi strategijami, kot je štirikratna terapija z koloidnim bizmutom (Subsalicylate bizmut).
Članek, obljavljen v ameriški reviji “American Journal of Clinical Nutrition” objavlja dokaze, da je uživanje mlečnokislinskih bakterij tisto, ki ima zelo omejevalne vplive na kolonizacijo Helicobacter pylori bakterije, tako pri okužbah pri živalih in ljudeh. Prav tako ugotavlja, da je zelo uspešna dieta s kulturami Lactobacillus in Bifidobacterium, ki so vsebovane v jogurtu (AB-jogurt), uživanje le-tega pa zelo ugodno vpliva na zmanjšanje prisotnosti bakterije v želodcu in večjo možnost na ozdravitev.
