Na začetku se pojavi komaj kakšen znak: vsake toliko časa pride do občutka otrplosti in rahlega zbadanja, koža včasih postane razpokana in suha. Nato lahko pride do občutka mraza, mravljinčenja, zbadajočih bolečin in mišičnih krčev. Če pride na koži do majhnih ran, se te zelo slabo celijo, pordečijo, otečejo in iz njih izteka tekočina.
Dobro uravnavanje vrednosti sladkorja v krvi, optimalna nega nog in posebne vaje so dobri ukrepi proti zapletom sladkorne bolezni.
Koga lahko bolezen prizadene? Sladkorna bolezen, ki več let ni bila odkrita, ali dolgotrajna previsoka vrednost sladkorja v krvi lahko vodita do motenj pri prekrvitvi, poškodb živčevja in posledično tudi do diabetičnega stopala. Menijo, da pri vsakem četrtem sladkornem bolniku pride do težav z nogami.
Nevarnost, da pride do hudih infekcij na stopalu, je pri sladkornih bolnikih 20 do 50-krat večja kot pri drugih. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ugotavlja, da bi s pravimi preventivnimi ukrepi in pravočasnim zdravljenjem lahko preprečili polovico amputacij, ki jih naredijo zaradi zapletov sladkorne bolezni.
Občutek za bolečino je zaradi poškodovanega
živčevja zelo oslabljen. Sladkorni bolniki pogosto ne opazijo, da imajo žulj na stopalu ali pa kamen v čevlju, kar pomeni, da se malenkostne poškodbe čisto neopazno slabšajo. Poleg tega pa se lahko zaradi previsoke vrednosti sladkorja v krvi pojavijo tudi motnje pri celjenju ran. Nastanejo lahko zelo resne infekcije, ki v skrajnih primerih lahko vodijo do odprtih in vnetih ran, te pa lahko sežejo celo do kosti.
Se je diabetičnemu stopalu mogoče izogniti?
Najpomembnejši preventivni ukrep je, da dobro pazite na raven sladkorja v krvi.
Že 15 minut dnevnega razgibava nja nog in stopal izboljša prekrvitev in gibljivost stopal. Redna higiena nog pa kljub sladkorni bolezni ohranja noge zdrave.
Kaj lahko prizadeti sami storijo?
Tudi če je do bolezni že prišlo, ne gre zanemariti zgoraj opisanih ukrepov. Sladkorni bolniki, ki že imajo poškodovano živčevje, slabo vidijo ali pa so slabo gibljivi, naj se obrnejo na strokovnjake, ki so specializirani za nego nog sladkornih bolnikov. Ti poleg strokovno opravljene pedikure brez nevarnosti poškodb stopala tudi zelo natančno pregledajo.
Udobna obutev preprečuje otiščance, zato je, če že obstajajo motnje občutka, treba večkrat pregledati, ali je v čevlju kakšno grobo mesto. Pri otiščancu in globokih ranah je priporočljiva izdelava posebnih čevljev po meri.
Odločitve s pomočjo zdravnika
Skupaj z zdravnikom je treba razčistiti, ali bi bilo pri sladkorni bolezni tipa 2 bolje zdravljenje s tabletami zamenjati z (dodatnim) zdravljenjem z inzulinom.
Rane na stopalu je zato, da se ne poslabšajo, treba pokazati zdravniku. Manjše poškodbe oskrbi z razkužilnimi sredstvi, pri infekciji pa pomaga s kremami, ki vsebujejo antibiotike, ali antibiotiki v obliki tablet. Za oskrbo večjih ran se lahko uporabi posebna obloga, ki še pospeši proces celjenja. Neokužene rane pa se lahko oskrbi tudi z zaščitno folijo.
Če je živčevje na stopalu zaradi sladkorne bolezni poškodovano, je treba razbremeniti pritisk na sprednji del stopala s pomočjo posebne obutve.
Če se deli stopala obarvajo temno rdeče ali črno, je nastala tako imenovana gangrena. To pomeni, da je tkivo v večini primerov že popolnoma odmrlo in da je amputacija prizadetega tkiva že neizogibna.
Psihološka podpora. Za nekatere je obremenitev zaradi zapletov sladkorne bolezni, kot je diabetično stopalo, brez terapevtske pomoči huda. Podpora psihologa je lahko v takem primeru zelo dobrodošla.
Vaje za noge in stopala
Vsako vajo ponovite desetkrat.
• Izmenično dvigujte noge in pete s tal;
• dvignite pete in krožite z njimi;
• premikajte nogo, kot da vozite kolo;
• izmenično iztegujte noge in pustite, da stopala krožijo.
