Najprej koža le peče in je čutiti napetost, nekaj ur pozneje pa nastanejo mehurji, ki so napolnjeni s prozorno tekočino. Vročinski mehurji se pojavijo vedno na istih mestih: na ustnicah, vali okrog ust in nosu. Ko mehur po nekaj dneh poči, nastane boleča rana, ki pa se zaceli zelo hitro in ne pusti nobene brazgotine.
Včasih so bolniki istočasno tudi zelo utrujeni in izmučeni, nastopi pa lahko tudi vročina (od tu tudi ime).
Koga lahko bolezen prizadene?
Večina ljudi ima že v sebi viruse povzročitelje. To so virusi, ki pripadajo večji skupini herpes virusov. Za vročinske mehurje je večinoma odgovoren virus herpes simpleks tip 1, veliko redkeje je povzročitelj tip 2, ki povzroča herpes genitalis.
Ob okužbi se večinoma nič ne opazi, virus se umakne v živčne celice in tam ostane. Pri vsakem tretjem človeku pa virus občasno postane aktiven. Pri mladostnikih in mladih odraslih do 35-krat pogosteje kot pri starejših ljudeh. Za sprožitev so odgovorni stres ali psihično obremenjujoči dogodki, močno sončno sevanje, infekcijske bolezni in hormonska nihanja (na primer pred menstruacijo), nekaj pa dodajo tudi dedne lastnosti. Nastajanje bistveno pospešujejo slabša ali motena imunska obramba in nekatere bolezni, kot je na primer nevrodermitis.
Se je hepretičnim mehurjem mogoče izogniti?
Izognitev herpetičnim mehurjem ni mogoča, so pa smiselni vsi ukrepi, ki krepijo imunski sistem. K temu sodijo tudi uravnotežena prehrana, zadostno gibanje in pravilen odnos do obremenitev.
Nekdaj pogosto zahtevani previdnostni ukrepi, da ljudje s herpesom ne smejo deliti pribora ali brisač z drugimi in se poljubljati, danes veljajo za preživete. Ker ima skoraj vsak virus že v sebi, to ne predstavlja nobene nevarnosti.
Komur se mehurji neprestano pojavljajo, mora poskušati odkriti dejavnike in jih izključiti, če je le mogoče. Pomembno je, da si, zlasti pri sončenju in v hribih, zaščitimo ustnice z visokim zaščitnim faktorjem. Pomaga tudi, če se s primernimi metodami sproščanja naučimo, kako ostanemo mirni v stresnih situacijah.
Pomirjajočeje tudi dejstvo, da se simptomi bolezni (statistično gledano) z leti vedno redkeje pojavijo.
Kaj lahko prizadeti sami storijo? Večinoma herpes na ustnicah tudi brez zdravljenja izgine po približno desetih dneh.
Kdor ugotovi, da se herpes pojavlja ob stresnih ali obremenjujočih situacijah, lahko k boljšemu duševnem ravnovesju pripomorejo različne tehnike za sproščanje, utrujenost in potrtost pa pomaga pregnati miren počitek.
Izsušitev. Kreme s cinkovim sulfatom pospešujejo izsušitev mehurjev in s tem tudi ozdravitev, na viruse kot takšne pa kreme nimajo vpliva.
Učinek mazil, ki vsebujejo ekstraktmelise, je dvomljiv: sicer so se mazila v laboratorijskih raziskavah izkazala kot učinkovita, vendar uspeh terapije pri ljudeh ni zadostno potrjen.
Vročinskih mehurjev se ne smemo dotikati, še posebej pa velja, da jih ne smemo mehansko predreti, saj se na nastalo rano lahko naselijo klice, ki med drugim vodijo tudi do dolgotrajnih infekcij in vnetij.
Odločitve s pomočjo zdravnika Sredstva proti virusom. Če pogosto prihaja do herpesa in so oblike pojavitve zelo hude, je treba razmisliti o sredstvih proti virusom. Sredstva, ki obstajajo v obliki tabletk in sokov ali so kot kratke infuzije, zaustavijo razmnoževanje virusa. Jemati jih je treba od pol do enega leta. Virusov sicer ne morejo popolnoma odstraniti, skrajšajo pa dobo zdravljenja in zmanjšajo število pojavitev. Včasih
lahko pride do stranskih učinkov, kot na primer glavobola ali motenj spanca.
Sredstva proti virusom v obliki mazil delujejo proti simptomom le takrat, ko jih nanesemo takoj ob prvih znakih nastajanja mehurjev. Pri določenih ljudeh lahko zaradi mazil pride tudi do alergičnih reakcij.
