Prehrana med nosečnostjo in dojenjem ter v prvem letu dojenčkovega življenja ima ključen pomen za zdravje v odrasli dobi, kar imenujemo presnovno programiranje. Zdrava prehrana je pomembna naložba v zdravje otroka in matere že pred nosečnostjo in med njo,« navaja prof. dr. Nataša Fidler Mis, univ. dipl. inž., s Pediatrične klinike v Ljubljani, ki je z nami delila prehranske nasvete.
Prehrana doječe matere naj vsebuje
2. žitne kosmiče, kruh, testenine, krompir
3. zelenjavo
4. sadje
5. mleko in mlečne izdelke
6. meso
7. morske ribe
9. kakovostna rastlinska olja
Izjemoma lahko uživate toplotno obdelane in v čistem okolju nabrane gobe in kavo (2 skodelici dnevno).
Izogibajte se:
• alkoholu,
• školjkam in morskim sadežem, jetrcem, jetrni pašteti,
• toplotno neobdelanim žlvitom živalskega Izvora (npr. biftek, pršut, prekajene ribe, suši), jajcem (majoneza, tiramisu, mleko),
• sladkim pijačam: pijačam z dodanim sladkorjem (zlasti škodljive so energijske pijače in sladke gazirane pijače) ln pijačam s sladili (saharin, ciklamat, aspartam, stevia ... ),
• zelo sladkim živilom.
Obroki naj bodo enakomerno razporejeni čez dan
Povečane potrebe po beljakovinah lahko nadomestite z dodatnim obrokom mleka ali mlečnih izdelkov. Sicer pa naj bi dnevni vnos beljakovin zajemal polovico živil živalskega (meso, ribe, jajca, mleko) in polovico živil rastlinskega izvora (polnovredna žita, stročnice).
Povečanih potreb po maščobah ni, je pa zelo pomembna pravilna sestava maščob. Uživajte rastlinska olja (zlasti oljčno olje, v manjših količinah pa tudi repično, sojino, orehovo, laneno). Za razvoj otroka so zelo pomembne omega-3 dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, ki so v morskih ribah. Uživajte jih dvakrat tedensko, od tega enkrat mastne (slanik, skuša, losos, sardine).
Omejite uživanje masla, slanine, zase ke ter palmove in kokosove maščobe, ker vsebujejo veliko nasičenih maščobnih kislin in holesterola.
Po možnosti se povsem izogibajte živilom, ki vsebujejo ali potencialno vsebujejo delno hidrogenirane rastlinske maščobe, kot so: pecivo/sladice iz listnatega/kvašenega testa, piškoti, vaflji, krekerji, pite, torte, pokovka, žitne ploščice in ocvrta živila (pomfrit, krofi, miške, flancati).
Transmaščobe škodljivo vplivajo na maščobno-kislinsko sestavo možganov, ovirajo sintezo esencialnih maščobnih kislin in nevrološki razvoj otroka. Transmaščobe so zelo pomemben dejavnik tveganja bolezni srca in ožilja. Poleg tega uživanje transmaščob kar za 75 % poveča tveganje raka na prsih.
Bolj kot potreba po energijise poveča potreba po vitamini in mineralih
ŽELEZO: če ima mati že menstruacijo, so potrebe po železu višje. Sicer pa so potrebe po železu nižje kot v nosečnosti, razen če mati ob porodu izgubi veliko krvi,
CINK: pomanjkanje cinka neugodno vpliva na imunski sistem matere.
B12 VITAMIN: stroge vegetarijanke, ki s prehrano ne prejmejo dovolj vitamma B12 naj uvedejo vitaminski dodatek, saj pomanjkanje tega vitamina povzroča okvare osrednjega živčevja.
Ali ste vedeli?
- Maščobno-kislinska sestava in koncentracija selena, joda in B-kompleksa je odvisna že od prehrane v nosečnosti, ne le med dojenjem.
- Mati povprečno sintetizira 750-800 ml humanega mleka na dan. Za sintezo 800 ml humanega mleka potrebuje dodatnih 750 kcal dnevno, od tega jih 1/2 dobi iz maščobnih zalog.
- Kajenje zmanjšuje sintezo mleka. Škodljivo je tudi pasivno kajenje.
- Materino mleko spreminja okus in aroma glede na prehrano matere. V prvih mesecih so dojenčki zelo prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov. Ob uvajanju mešane hrane dojeni dojenčki bolje sprejmejo nove okuse zelenjave kot tisti hranjeni z mlečnimi formulami.
Miti o prehrani med dojenjem
1. Doječa mati potrebuje posebno prehrano
NI RES: doječa mati potrebuje pestro in uranvoteženo prehrano, v skladu s splošnimi smernicami zdravega prehranjevanja.
2. Popijte eno pivo, pa boste imeli dovolj mleka
NI RES: alkohol prehaja v mleko. Ne le, da ne spodbuja nastanka mleka, temveč ga celo zavira
3. Več kot pijete, več mleka imate
NI RES: nastajanje mleka spodbuja pogostejše dojenje, dovolj počitka in psihična umirjenost.
4. Jagode niso dovoljene
NI RES: za izogibanje določenim živilom zato, da bi preprečili alergije (nrp. jagodam ali mleku) ni znanstveno utemeljenih dokazov. Tudi pri dojenčkih z družinsko anamnezo alergije poznejše uvajanje potencialno alergenih živil ne zmanjša nastanka alegij.
5. Prepovedano je uživanje svežega sadja in zelenjave
NI znanstveno dokazano, da izogibanje sadju in zelenjavi zmanjša tveganje krčev.
"Mati lahko že takoj po porodu uživa lahko prebavljivo zelenjavo: mehko solato, bučke, cvetačo, korenček in različne vrste sadja. Prvih nekaj dni po porodu sicer svetujemo nanjše količine sadja in zelenjave, ki lahko v večjih količinah sproži napenjanje (fižol, leča grah), pozneje pa naj se količina sadja in zelenjave postopoma povečuje" dodaja prof. dr. Nataša Fidler Mis.
Vir: mojDOKTOR, www.mydoctor.si
