Najpogostejše alergije otrok so:
- alergije na žitarice, arašide ter ostale oreščke,
- alergije na jajca oz. jajčni beljak,
- alergije na beljakovine v kravjem mleku,
- alergije na pšenično moko.
Alergije so lahko dedno pogojene ter prehajajo iz roda v rod. Strokovnjaki predlagajo preventivno delovanje, da se možnost nastanka alergij prepreči že pred rojstvom. Nosečnica naj bi dojila otroka do 6. meseca starosti ter naj ne bi uživala kravjega mleka in jajc. Ob pomanjkanju materinega mleka se priporoča priprava nadomestkov mleka, na trgu so prisotni številni prehranski nadomestki. Izogibati se je potrebno alergenom tako v prehrani kot tudi drugim v okolju.
Hišni ljubljenčki pogosto vplivajo na alergijska stanja pri otrocih, prav tako pa tudi pršice v prahu. V spomladanske času je otroška sluznica izpostavljena pelodu. Treba je poskrbeti, da bo teh možnih povzročiteljev v otroškem okolju čim manj. V prisotnosti otroka naj starši ne kadijo.
Ščasoma prehranske alergije popolnoma izginejo (v 85 odstotkih), gre predvsem za posamezne prehranske alergije, dočim nekatere lahko ostanejo vse življenje.
Dihalne težave otrok se lahko zavlečejo še daleč v šolsko obdobje. Značilne so predvsem težave zgornjih dihal:
- težave z očmi,
- izcedek iz nosu,
- seneni nahod,
- kihanje,
- srbenje v nosu,
- otekle veke.
V zadnjih letih strokovnjaki opozarjajo porast alergij pri otrocih, ne glede na dedno pogojenost. Vzroke lahko iščemo v urbanem načinu življenja, predvsem pa v industrijsko predelani hrani. Otroci čedalje manj časa preživijo v naravi, se ne gibljejo dovolj, posledica pa je porast alergij.
Hranila so spremenjena, celo gensko spremenjena, domače predelane hrane pa čedalje manj.
