Jemanje in uporaba marihuane (kanabisa) je zelo razširjeno. Raziskave v srednjih šolah so pokazale, da jo učenci v različnih obdobjih uživajo v drugačnih odmerkih.
KANABIS - zloraba MARIHUANE: Splošno | Simptomi | Odvisnost od drog | Učinki alkohola | Vprašanja in odgovori | Viri/reference
V ZDA marihuano ponavadi kadijo v obliki cigaret (džointov), ki so narejene iz stebelc, listov in cvetnih vršičkov posušene rastline (latinsko se imenuje Cannabis Sativa). Marihuano uporabljajo tudi kot hašiš, ki je stisnjena smola (katranasta snov) iste rastline. Aktivna sestavina marihuane je tetrahidrokanabinol (THC), ki se pojavlja v več različicah, od katerih je najbolj aktivna delta-9-THC. Slednjo izdelujejo sintetično in se imenuje dronabinol.
Uporablja se v raziskavah in včasih za zdravljenje slabosti in bruhanja zaradi kemoterapije pri zdravljenju raka.
Video vsebina: učinki jemanja marihuane na možgane in na organizem
Nekateri ljudje postanejo od marihuane odvisni zaradi duševnih razlogov, kar ima lahko vse značilnosti resne odvisnosti. Telesna odvisnost od marihuane ni bila zanesljivo ugotovljena. Enako kot alkohol tudi marihuano večinoma jemljejo občasno, ne da bi uživalcem povzročala kakšne družbene ali duševne posledice, in tudi ne postanejo odvisni od nje.
Simptomi
Marihuana zavira dejavnost možganov, povzroča stanje zasanjanosti, v katerem se zdijo misli nepovezane in neobvladljive. Zaznavanje časa, prostora in barv je izkrivljeno in poudarjeno. Barve se lahko zdijo svetlejše, zvoki močnejši, apetit se poveča. Marihuana na splošno sprošča napetost in povzroča občutke ugodja. Občutki zanosa, vzburjenja in prešernosti (občutki privzdignjenosti - »high« v žargonu odvisnikov) so odvisni od okolja, kjer drogo uživajo. Pomembno je, ali je kadilec marihuane sam ali v skupini in kakšne volje je bil, preden je drogo vzel.
Slika: izgled konopljinih vršičkov
Marihuana okvarja sposobnosti sporazumevanja in gibanja, zato je vožnja z avtomobilom po jemanju zelo nevarna. Ljudje, ki jemljejo velike količine marihuane, lahko postanejo zmedeni in dezorientirani. Lahko postanejo psihotični, ko ne vedo, kdo so, kje so in koliko je ura. Bolniki s shizofrenijo so še posebej dovzetni za njene učinke. Obstaja trden dokaz, da se z uživanjem marihuane shizofrenija lahko poslabša. Včasih lahko uživalca marihuane obide panika, ki se kaj rada pripeti uživalcu začetniku. Drugi učinki marihuane so še pospešeno bitje srca, vnete očesne veznice in suha usta.
Video vsebina: specifični učini kanabisa na organizem
Uživalci marihuane razvijejo toleranco za drogo. Pomeni, da sčasoma prenesejo vedno večje količine marihuane. Za abstinenčno krizo po marihuani sta značilna trzanje mišic in nespečnost. Ker se marihuana izloča iz telesa počasi, tudi več tednov, so znaki abstinenčne krize neznatni in jih občasni uživalec sploh nima.
Nekatere raziskave so pokazale, da dolgotrajno jemanje večjih količin marihuane pri moških lahko zmanjša raven testosterona, velikost mod in količino spermijev, ženskam pa povzroča neredno menstruacijo. Vendar se našteti učinki ne pojavijo vedno in sploh niso zanesljivo dokazani. Nosečnice, ki kadijo marihuano, rodijo manjše otroke od onih, ki je ne. Poleg tega delta-9-THC prehaja v materino mleko in lahko tako vpliva na dojenčka enako kot na mater.
Dolgotrajno kajenje velikih količin marihuane deluje na pljuča podobno kot cigarete. Uživalci marihuane imajo zato pogosto bronhitis in pogosteje zbolevajo za rakom na pljučih.
V seču je marihuano možno dokazati še nekaj dni po zadnjem kajenju, tudi če je kadilec le občasen. Pri rednih kadilcih marihuane pa so rezultati preiskave seča pozitivni še dlje, saj se droga zelo počasi izloča iz telesne maščobe. Preiskava seča je učinkovit način ugotavljanja prisotnosti marihuane, vendar pozitiven rezultat testa samo potrjuje, da jo je človek jemal. Ne pove pa, kako hudo je bil drogiran (zastrupljen). Obstajajo zelo natančni testi, s katerimi je možno dokazati zadnje uživanje marihuane celo za eno leto nazaj.
Odvisnost od drog in druge odvisnosti
Odvisnost je prisilna dejavnost oz. pretirano ukvarjanje z določeno dejavnostjo. Lahko gre za igro na srečo ali uživanje kakršnekoli snovi, vključno z drogo. Droge lahko povzročijo bodisi samo duševno odvisnost ali duševno in telesno odvisnost skupaj.
Duševna odvisnost je posledica neubranljive želje vzeti drogo zaradi užitka ali zato, da bi premagali napetost in se izognili nelagodju. Droge, ki povzročijo duševno odvisnost, običajno delujejo na možgane in imajo enega ali več naslednjih učinkov:
• zmanjšajo tesnobo in napetost,
• povzročajo privzdignjeno razpoloženje, pretirano veselost ali druge prijetne spremembe razpoloženja,
• dajejo občutke povečanih duševnih in telesnih sposobnosti,
• spreminjajo zaznave občutkov.
Slika: skupina za pomoč pri odvisnosti
Duševna odvisnost je lahko zelo močna in jo je težko premagati. Posebno pogosta je pri drogah, ki spreminjajo razpoloženje in zaznave občutkov.
Odvisni ljudje se ukvarjajo z drogami pretežen del dneva, zato čutijo posledice odvisnosti na vseh področjih svojega življenja, na delovnem mestu, pri študiju in v medosebnih odnosih v družini in družbi. Hudo odvisen človek vse misli in početje usmeri samo v to, kako bo dobil in vzel drogo. Odvisnik lahko izrablja druge ljudi, laže in krade, da bi dobil drogo. Odvisniki jo le s težavo prenehajo jemati in ne zmorejo dolgo abstinirati.
Nekatere droge povzročajo telesno odvisnost, ki pa vedno ne spremlja duševne odvisnosti. Na drogo, ki povzroča telesno odvisnost, se telo privadi, če jo človek dolgo časa redno uživa. Njeno dolgotrajno jemanje vodi v toleranco (prenosljivost) in odtegnitveno krizo, ko jo človek preneha jemati. Toleranca pomeni, da mora nekdo za enak učinek jemati vedno večje količine droge. Odtegnitvena kriza nastopi, ko človek preneha jemati drogo ali njen učinek blokira ustrezno zdravilo.
Človek se med odtegnitveno krizo počuti bolnega in kaže različne simptome, kot so glavobol, driska ali tresenje. Odtegnitev lahko povzroči resno in smrtno nevarno bolezensko stanje.
Video vsebina: naintenzivnejši odtegnitveni simptomi v primeru kanabisa in drugih drog
Zloraba droge vključuje več kot samo njene fiziološke učinke. Na primer, bolniki z rakom, ki si dolge mesece ali leta lajšajo hude bolečine z morfinom, skoraj nikoli ne postanejo duševno odvisni od psihoaktivnih snovi, čeprav lahko postanejo telesno odvisni. Zlorabo droge namreč opredeljujeta predvsem neustrezno vedenje, povezano z njenim jemanjem, in družbeno označevanje takega vedenja. V zgodovini človeštva je skoraj vsaka družba kaznovala uporabo določenih drog, čeprav neškodljivih. Po drugi strani pa so snovi, ki spreminjajo razpoloženje, kot so alkohol in halucinogene gobe, igrale pomembno vlogo v nekaterih verskih ritualih. Nekatere družbe sprejemajo uživanje nekaterih snovi, ki jih druge ne dovoljujejo. Družbe lahko sčasoma tudi spremenijo svoje stališče do droge in jo najprej sprejemajo, potem zavrnejo.
V ZDA pomeni medicinska oznaka zloraba droge predvsem disfunkcijo in slabo prilagojenost, ne pa odvisnosti od nje. V pogovornem jeziku oznaka pomeni bodisi eksperimentiranje z nedovoljenimi drogami, bodisi uživanje dovoljenih drog z namenom lajšati težave ali simptome na drugačen način, kot je predpisal zdravnik, bodisi uživanje droge, ki pelje v odvisnost. Zloraba droge se dogaja v vseh družbenih slojih in jo poznajo visoko izobraženi strokovnjaki kot tudi neizobraženi in nezaposleni.
Četudi ima določena droga močan učinek, lahko uživalčevo okolje pomembno oblikuje njen učinek na razpoloženje. Na primer človek, ki je žalosten začel piti alkohol, postane še bolj žalosten, ko pijača začne učinkovati.
Če isti človek pije s prijatelji, ki so pod vplivom alkohola veseli, lahko tudi sam postane bolj vesel. Ni torej vedno možno predvideti,
Droge, ki lahko povzročijo odvisnost
Droga |
Duševna odvisnost |
Telesna odvisnost |
alkohol |
da |
da |
narkotiki |
da |
da |
uspavala |
da |
da |
benzodiazepini (zdravila proti tesnobi) |
da |
da |
sredstva za inhaliranje |
da |
možno |
hlapni nitriti |
možno |
najbrž ne |
Stimulansi (spodbujajo delovanje možganov) |
||
amfetamini |
da |
da |
metamfetamin (speed) |
da |
da |
ecstasy |
da |
da |
2,5-metoksi-4-metilamfetamin (DOM, STP) |
da |
da |
kokain |
da |
da |
fenilciklidin (PCP, angel dust) |
da |
da |
Halucinogeni |
||
LSD |
da |
možno |
marihuana |
da |
možno |
meskalin |
da |
možno |
psilocibin |
da |
možno |
kako bo droga učinkovala na istega človeka v različnih okoliščinah.
Nastanek odvisnosti od drog je zapleteno in ne povsem raziskano dogajanje. Nanj vplivajo kemične značilnosti droge, njen učinek, osebnost človeka, ki to drogo uživa, njegove genske nagnjenosti in pritiski iz njegovega okolja. Posebno slabo je raziskano, kako in zakaj občasna uporaba droge napreduje do tolerance in odvisnosti. Niti za ljudi, pri katerih zaradi odvisnosti v družini obstaja veliko tveganje, da bi tudi sami postali odvisni, niso dokazali, da se odzivajo na učinke drog biološko ali psihično drugače kot drugi. Nekatere študije so vendarle pokazale, da imajo odvisniki od alkohola gensko slabši odziv na učinke alkohola.
Video vsebina: mehanizem delovanja droge in zasvojenost
Raziskovalci so se zelo ukvarjali s tako imenovano odvisniško osebnostjo. Odvisni ljudje imajo pogosto majhno samospoštovanje, so nezreli, zlahka razočarani in s težavo rešujejo svoje probleme ter imajo težave v odnosih z nasprotnim spolom. Odvisniki poskušajo ubežati resničnosti in so bojazljivi, vase zaprti in depresivni. Nekateri pogosto poskušajo samomor ali se namerno poškodujejo. Odvisnike
Učinki alkohola na nealkoholike
Koncentracija alkohola v krvi |
Učinek |
0,5 promila (0,5 mg/kg)* |
razigranost, mirnost |
0,8 promila (0,8 mg/kg) |
slabša koordinacija gibov (zmanjšane duševne in telesne sposobnosti), upočasnjeni refleksi (oboje pa zmanjša vozniške sposobnosti) |
1 promile (1 mg/kg) |
opazno prizadeta koordinacija |
2 promila (2 mg/kg) |
zmedenost, težave s pomnjenjem, huda prizadetost (ne more stati) |
3 promili (3 mg/kg) |
izguba zavesti |
4 promili (4 mg/kg) in več |
koma, smrt |
* Količina alkohola v miligramih (mg) na kilogram (kg) krvi.
opisujejo tudi kot odvisniške osebnosti, ki v odnosu z drugim iščejo podporo in le s težavo skrbijo sami zase. Nekateri se zlahka in za malenkosti razburijo in slabo obvladajo svoje spolne potrebe. Takim droge pomagajo nadzorovati vedenje. Vendar se zdi, da je večina teh osebnostnih lastnosti posledica dolgotrajne odvisnosti in jih odvisniki niso imeli, preden so postali odvisni.
Slika: družinski člani lahko pomagajo...
Včasih se družinski člani ali prijatelji vedejo tako, da spodbujajo odvisnika k nadaljnji zlorabi alkohola in drog. Take ljudi imenujejo so-odvisniki in navadno urejajo odvisniku bolniški stalež ali ga na različne načine opravičujejo. Odvisnikov prijatelj ga npr. takole zagovarja: »Saj Peter ni hotel razbiti opreme v gostilni, le jezen je bil, ker mu niso hoteli več postreči s pijačo.« Soodvisnik velikokrat prosjači odvisnega, naj preneha s pijačo ali drogami, a le redkokdaj naredi kaj učinkovitega, da bi odvisni spremenil svoje vedenje.
Video vsebina: zakaj je tako težko prenehati z uporabo marihuane?
Družinski člani in prijatelji, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z odvisnikom, bi ga morali spodbujati, naj neha z drogami in naj se gre zdravit. Če odvisnik noče na zdravljenje, bi mu družinski člani morali zagroziti, da se mu bodo odrekli, se ločili. To se zdi kaj kruto, a se je treba za tako ravnanje dogovoriti s strokovnjakom, ki ga lahko vzame na zdravljenje.
Nosečnica, ki je odvisna, drogira tudi plod. Pogosto zdravniku sploh ne pove, da jemlje droge. Tako postane tudi plod telesno odvisen od droge. Tak novorojenček kmalu po porodu zapade v odtegnitveno krizo. A novorojenčki, ki jo preživijo, imajo lahko kup drugih težav.
Dogaja se tudi, da nedovoljena droga ni tisto, za kar jo prodajajo. Lahko je zelo slabe kakovosti in različne jakosti, kar utegne biti za odvisnika zelo nevarno.
Vprašanja in odgovori
Kakšna je preprosta definicija kanabis-a oz. konoplje?
Je psihoaktiven posušeni cvetni brst, list ali pripravek (kot je hašiš) ali kemikalija (kot je THC), ki izvira iz rastline konoplja[1].
Kako kanabinoidi delujejo v telesu?
Podobno kot opioidi tudi kanabinoidi ustvarjajo specifične učinke v obliki interakcije s specifičnimi receptorji, ki se nahajajo v različnih delih centralnega živčnega sistema. Preprosto povedano, kanabinoidi uravnavajo, kako celice komunicirajo med sabo ter kako pošiljajo, prejemajo ali obdelujejo komunikacijska sporočila[2].
Ali je CBD isto kot konoplja?
Kanabidiol (CBD) je spojina, ki jo najdemo v marihuani. Konoplja je opredeljena kot kateri koli del rastline Cannabis Sativa z največ 0,3 % tetrahidrokanabinola (THC), snovi v marihuani, ki "spreminja um"[3].
Viri in reference
Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo, Založba mladinska knjiga
- Cannabis - https://www.merriam-webster.com
- What are cannabinoids? - https://adf.org.au
- CBD: What You Need to Know - https://www.cdc.gov