FOBIJE - bolezenski strah! | Moja-lekarna.com

Fobija (bolezenski strah) je vztrajen, nerealen in hud strah, ki se pojavlja v posebnih situacijah, kakršni sta npr. pogled z višine ali srečanje s psom. Ljudje s fobijo se izogibajo situaciji, ki je sprožila strah ali pa jim povzroča hudo nelagodje. Vendar sami prepoznavajo, da je njihov strah pretiran in da imajo torej težavo.

Fobija je nenadzorovan, iracionalen in trajen strah pred določenim predmetom, situacijo ali dejavnostjo. Ta strah je lahko tako močan, da se oseba zelo trudi, da bi se izognila viru tega strahu. Eden od odgovorov je lahko napad panike. To je nenaden, močan strah, ki traja nekaj minut. Namišljena grožnja je večja od katere koli dejanske grožnje, ki jo predstavlja vzrok terorja.

Slika: Veliko ljudi s posebnimi fobijami ima depresijo in druge anksiozne motnje.

Raziskave kažejo, da k nastanku fobij prispevajo tako genetski kot okoljski dejavniki. Ni znanega vzroka, čeprav se zdi, da potekajo v družinah. Nekoliko pogosteje jih najdemo tudi pri ženskah. Če se je predmetu strahu enostavno izogniti, ljudje s fobijami morda ne bodo poiskali zdravljenja. Včasih pa lahko sprejmejo pomembne karierne ali osebne odločitve, da bi se izognili situaciji, ki vključuje vir fobije.

Najpogostejše fobije vključujejo:

Klavstrofobija: strah pred bivanjem v tesnih, zaprtih prostorih.
Socialna fobija: strah pred socialnimi interakcijami.
Aerofobija: strah pred letenjem.
Arahnofobija: strah pred pajki.
strah pred vožnjo avtomobila.
Emetofobija: strah pred bruhanjem.
Eritrofobija: strah pred zardevanjem.
Hipohondrija: strah pred boleznijo.
Zoofobija: strah pred živalmi.
Akvafobija: strah pred vodo.
Akrofobija: strah pred višino.
Fobija krvi, poškodb in injekcij.
Eskalafobija: strah pred tekočimi stopnicami.
strah pred tuneli.

To še zdaleč niso edine specifične fobije. Ljudje lahko razvijejo fobijo pred skoraj vsem. S spreminjanjem družbe se spreminja tudi seznam potencialnih fobij. Nomofobija je na primer strah pred tem, da bi ostali brez mobilnega telefona ali računalnika.

Agorafobija

Čeprav agorafobija dobesedno pomeni strah pred odprtimi prostori in trgi, pa v bistvu izraža bojazen ujetosti v brezizhodno situacijo brez možnosti pobega. Značilne situacije, ki jih ljudje z agorafobijo težko prenašajo, so čakanje v vrsti pred bančnim okencem ali v trgovini, sedenje v sredini vrste v gledališču ali v predavalnici in vožnja z avtobusom ali letalom.

Video vsebina: Spreminjanje strahu v moč: razumevanje in obvladovanje anksioznosti.

Nekateri ljudje dobijo agorafobijo potem, ko so v taki situaciji že prestali napad panike. Nekateri pa se v takšnih situacijah preprosto počutijo nelagodno in ne bodo nikoli ali šele mnogo kasneje dobili napad panike. Včasih je posledica agorafobije, da prizadeti sploh ne gre več iz hiše. Agorafobijo ima 3,8 odstotka žensk in 1,8 odstotka moških. Motnja se najpogosteje pokaže v zgodnjih 20. letih starosti. Le redko pa se prvič pojavi po 40. letu.

Zdravljenje

Najučinkoviteje zdravijo agorafobijo s posebno obliko vedenjske terapije, z izpostavljanjem. Ob terapevtovi pomoči se bolnik sooča s svojimi strahovi v določeni situaciji, dokler strahovi ne izginejo in se nanjo ne navadi (proces se imenuje habituacija). Terapija z izpostavljanjem pomaga več kot 90 odstotkom bolnikov, ki v njej vztrajajo.

Če agorafobije ne zdravimo, se običajno sama po sebi omili ali povsem izgine. Tedaj se navadno izkaže, da si je bolnik sam pomagal s kakšno osebno obliko vedenjske terapije. Bolniki z agorafobijo, ki so globoko depresivni, potrebujejo zdravljenje z antidepresivi.

Slika: Najučinkoviteje zdravijo agorafobijo s posebno obliko vedenjske terapije.

Snovi, ki delujejo zaviralno na možgane, kakršne so alkohol ali anksiolitiki v velikih količinah, lahko delujejo nasprotno vedenjski terapiji, zato jih je treba pred začetkom zdravljenja postopno ukiniti. Tako kot panična lahko tudi agorafobična tesnoba izvira iz določenega globokega duševnega konflikta. V takih primerih pomaga psihoterapija, s katero lahko bolnik bolje uvidi in razume vzroke svoje težave.

Specifične fobije

Specifične fobije so najpogostnejše anksiozne motnje. Specifično fobijo ima v določenem obdobju 7 odstotkov žensk in 4,3 odstotka moških. Nekatere specifične fobije - npr. strah pred velikimi živalmi, temo ali tujci - se začnejo zgodaj v življenju.

Mnoge fobije s staranjem prenehajo. Za fobije, kot so strah pred plazilci, žuželkami, nevihtami, vodo, višino, letenjem ali zaprtimi prostori, pa je značilno, da se pojavijo pozneje v življenju. Vsaj 5 odstotkov ljudi do določene mere reagira fobično na kri, injekcijsko iglo ali poškodbo. Taki ljudje lahko dejansko omedlijo, kar se pri drugih fobijah in anksioznih motnjah ne dogaja. Čeprav npr. mnogo ljudi z anksiozno motnjo pospešeno diha, kar jim povzroča občutek omedlevice, v resnici nikoli ne omedli.

Zdravljenje

Človek lahko premaguje specifično fobijo tako, da se izogiba predmetu ali situaciji, ki mu jo povzroča. Mestni človek, ki se boji kač, se jim bo zelo verjetno zlahka izognil. Toda mestni človek, ki se boji majhnih, zaprtih prostorov, kot so dvigala, bo stežka delal v višjem nadstropju nebotičnika.

Najučinkoviteje pomaga terapija z izpostavljanjem, ki je posebna oblika vedenjske terapije. Bolnika postopoma izpostavlja predmetom ali situacijam, ki se jih boji. Zdravnik mu pomaga, da jo izvaja pravilno, vendar to niti ni nujno, saj jo lahko bolnik izvaja sam.

Slika: Klavstrofobija je pogost strah pred v tesnimi in zaprtimi prostori.

Terapija z izpostavljanjem je lahko učinkovita celo pri ljudeh s fobijo pred krvjo ali injekcijskimi iglami. Človeku, ki vedno omedli, ko mu jemljejo kri, lahko iglo samo približamo žili in jo umaknemo, ko se mu začne srčni utrip zmanjševati. S ponavljanjem postopka se bo srčni utrip sčasoma vrnil na normalo. Tedaj mu lahko vzamejo kri, ne da bi pri tem omedlel.

Zdravljenje specifičnih fobij z zdravili ni kaj prida učinkovito. Vendar lahko benzodiaze-pini (zdravila proti tesnobi) pomagajo, da prizadeti vsaj za kratek čas obvlada fobijo, npr. strah pred letenjem. Psihoterapija, s katero lahko človek uvidi in razume duševne konflikte,A. lahko pomaga, kadar so vzrok za specifično fobijo nerazrešeni duševni konflikti.

Socialna fobija

Človekova sposobnost vzpostavljanja ustreznih razmerij z drugimi lahko bistveno vpliva na njegovo življenje, vse od odnosov v prvotni družini, šoli in na delovnem mestu, v prostem času in zakonu. Čeprav je določena stopnja anksioznosti v družabnih odnosih povsem normalna, so ljudje s socialno fobijo tako hudo anksiozni, da se bodisi družabnim situacijam izogibajo ali pa - če že morajo biti tam - trpijo hudo nelagodje. Novejše raziskave so pokazale, da trpi za socialno fobijo v določenem obdobju svojega življenja kar 13 odstotkov ljudi.

Situacije, ki sprožajo anksioznost ljudem s socialno fobijo, so: govorjenje v javnosti, javno nastopanje, npr. igranje v kakšni igri ali igranje na glasbeni inštrument; uživanje hrane v prisotnosti drugih, podpisovanje dokumentov pred pričami ali uporaba javnega stranišča. Ljudje s socialno fobijo se bojijo, da bodo njihovo nastopanje ali početje imeli za neprimerno. Pogosto jih tudi skrbi, da bo njihova anksioznost vidna: da se bodo znojili, zardevali, bruhali, drhteli, se jim bo tresel glas, bodo izgubili tok misli ali ne bodo našli pravih besed.

Video vsebina: Socialna anksioznost v sodobnem svetu.

Bolj splošna oblika socialne fobije kaže anksioznost v domala vsaki družabni situaciji. Taki ljudje se bojijo, da se bodo počutili ponižane in v zadregi, če s svojim vedenjem ne bodo zadovoljili pričakovanj. Nekateri ljudje so sramežljivi že po naravi. Ponavadi kažejo sramežljivost že zgodaj v otroštvu, kasneje pa lahko razvijejo pravo socialno fobijo. Nekateri prvič začutijo anksioznost v družabnih situacijah šele v puberteti. Če ni zdravljena, lahko socialna fobija traja vse življenje. Človek s tako fobijo se izogiba dejavnostim, v katerih bi sicer prav rad sodeloval.

Zdravljenje

Terapija z izpostavljanjem je lahko učinkovit način zdravljenja socialne fobije. Vendar je postopek izpostavljanja pri socialni fobiji prav zapleten. Na primer: človek, ki se boji govoriti pred svojim šefom, bo pred njim težko izvajal govorne vaje. Lahko pa se vključi v nadomestne situacije, npr. v ustrezno šolo govorništva, ali pa nastopi pred nadomestno publiko.

Pogosto lahko človeku s socialno fobijo pomagajo zdravila, npr. antidepresivi, kot npr. sertraline ali fenelzin, ali anksiolitiki, kot npr. klonazepam. Mnogi ljudje sami ugotovijo, da jim pitje alkohola v takih situacijah zmanjša anksioznost.

Slika: Bolniki z agorafobijo lahko potrebujejo zdravljenje z antidepresivi.

Toda tako početje lahko vodi v odvisnost od alkohola. Psihoterapija, s katero prizadeti bolje razume duševne konflikte, ki so pripeljali do njegove socialne fobije, je lahko učinkovita predvsem za ljudi, sposobne uvida v svoje vedenje in posledičnega spreminjanja svojih stališč in vedenja.

Vprašanja in odgovori

Koliko fobij obstaja?

Obstaja več kot 500 imenovanih fobij, navedenih na spletni strani "Phobia List". Večina jih je izjemno redkih^[1].

Katera fobija je najbolj pogosta?

Socialne fobije, znane tudi kot socialna anksiozna motnja, so daleč najpogostejši strah ali fobija^[2].

Ali so fobije lahko nevarne?

Veliko ljudi s posebnimi fobijami ima depresijo in druge anksiozne motnje^[3].

Kako se zdravijo fobije?

Zdravljenje s pogovorom, kot je svetovanje, je pogosto zelo učinkovito pri zdravljenju fobij. Zlasti je bilo ugotovljeno, da je kognitivno vedenjska terapija zelo učinkovita pri zdravljenju fobij^[4].

Kaj povzroča specifične fobije?

Mnoge fobije se začnejo zaradi slabe izkušnje ali napada panike, povezanega z določenim predmetom ali situacijo. Včasih je lahko celo videti ali slišati o slabi izkušnji dovolj, da sproži fobijo. Morda obstaja povezava med vašo specifično fobijo in fobijo ali tesnobo staršev^[3].