Kako pomanjkanje in presežek D vitamina vpliva na naše zdravje?

Še sredi zadnjega desetletja v prejšnjem tisočletju so bili znanstveniki prepričani, da sta glavni nalogi tega vitamina presnova kalcija in gradnja kosti. Takrat še niso zares vedeli, da vse telesne celice obvladujejo celična jedra. V vsakem celičnem jedru je okoli 50.000 genov, ki nadzorujejo presnovo. Šele sodobne genske raziskave omogočajo vpogled v celično jedro. Danes nam raziskave celičnih jeder odkrivajo nastajanje bolezni in omogočajo njihovo zdravljenje

Vitamin D (kalciferol) ima funkcijo absorpcije kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in popravlja kosti, zato pomanjkanje vitamina D vodi v rahitis, t.j. napako pri razvoju kosti.

OBLIKE VITAMINA D

Obstajata dve obliki vitamina D,  to sta vitamin D2 in vitamin D3.

Vir vitamina D2 (ergokalciferola) je kvas, ki je bil izpostavljen ultravijoličnim žarkom, vitamin D3 (holekalciferol) pa najdemo v ribjem olju in jajčnem rumenjaku. Vitamin D3 nastaja tudi v koži, ko smo izpostavljeni sončni svetlobi.

Mleko lahko obogatimo z eno od obeh oblik vitamina D. V jetrih se vitamin pretvori v obliko, ki jo kri lahko prenaša po telesu. Nato se v ledvicah pretvori v hormon, ki pospeši vrskavanje kalcija v črevesju in omogoča normalen razvoj kosti.

POMANJKANJE VITAMINA D

Pri pomanjkanju vitamina D se raven kalcija in fosfata tako zniža, da to ogroža zdrav razvoj in rast kosti. Bolezen, ki je posledica takega pomanjkanja, je rahitis pri otrocih, pri odraslih pa osteomalacija.
Do pomanjkanja pride zaradi nepravilne prehrane, v kateri ni dovolj vitamina D oziroma zaradi nezadostne izpostavljenosti sončnim žarkom.

Pomanjkanje med nosečnostjo povzroči osteomalacijo pri materi in rahitis pri novorojenčku. Dejstvo je, da materino mleko ne vsebuje dovolj vitamina D, zato zbolijo za rahitisom celo dojenčki v tropskih krajih, kadar niso dovolj izpostavljeni soncu.

SIMPTOMI IN ZDRAVLJENJE

1.    Prvi simptom bolezni zaradi nizke koncentracije kalcija pri dojenčkih so mišični krči (tetanija).
2.    Kasnejši znaki pri otrocih so še počasnejši razvoj, npr. začnejo pozneje sedeti in se plaziti. Isto velja za zaraščanje lobanjskih kosti.
3.    Pri otrocih od prvega do štirih let je hrbtenična krivina  nenormalno razvita, noge so lahko ukrivljene in otroci shodijo pozneje.
4.    Starejše otroke in mladostnike boli, ko hodijo.
5.    Zaradi sploščitve medeničnih kosti in zoženja porodnih poti pri mladostnicah je pozneje oteženo rojevanje.
6.    Pri odraslih so zaradi pomanjkanja kalcija kosti šibkejše, zato so pogostejši zlomi, posebno hrbtenice, medenice in nog.

Pomanjkanje vitamina D poleg naštetega poveča še infiltracijo maščob v skeletne mišice, kar negativno vpliva na mišično moč in lahko povzroči še vrsto drugih motenj.

Poleg zgoraj naštetih znakov lahko ugotovimo rahitis in osteomalacijo po rentgenskih slikah kosti. Zdravljenje poteka 2 do 3 tedne z uživanjem 5-kratne priporočene dnevne količine vitamina D. Dedne oblike rahitisa se navadno izboljšajo, če jih zdravimo z biološko aktivnimi snovmi.

Vpliv vitamina D na zdravje - Zdravje kosti

Ena izmed najpomembnejših vlog vitamina D je vzdrževanje ravnotežja kalcija v kosteh s spodbujevanjem:
- absorbcije kalcija v črevesju,
- resorpcije kosti s povečanjem števila osteoklastov,
- ohranjanjem koncentracije kalcija in fosfatov za tvorbo kosti in
- omogočanjem pravilnega delovanja obščitničnega hormona za ohranjanje koncentracije kalcija v serumu.

Pomanjkanje vitamina D spremeni presnovo mineralov v telesu, kar vodi do povzročitve nizke mineralne gostote kosti. To pomeni, da se občutno poveča tveganje za izgubo kostne mase (osteoporoza) ali pa pride do nevarnosti povečanja zlomov kosti.

PRESEŽEK VITAMINA D

Zaradi večmesečnega uživanja vitamina D v odmerkih, ki desetkrat presegajo priporočeno dnevno količino, se v krvi zveča koncentracija kalcija:

-    prvi  simptomi so slabši tek, slabost, bruhanje, močna žeja, povečano odvajanje urina, šibkost, živčnost in visok krvni tlak,
-    kalcij se odlaga v telesu, predvsem v ledvicah, kjer lahko povzroči trajno okvaro,
-    moteno je delovanje ledvic, zaradi česar beljakovine prehajajo v seč, v krvi pa se zviša raven sečnine, ki je odpadna snov.

Vpliv vitamina D na zdravje - Imunski sistem

Opravljene so bile številne raziskave, kjer je izpostavljeno pomanjkanje vitamina D, kar lahko vodi do oslabljenosti imunskega sistema, naj izpostavimo nekatere bolj zanimive:
-    ugotovljena je bila povezava med pomanjkanjem vitamina D in pojavom multiple skleroze, ravno zaradi posledice zaviralnega delovanja imunskega sistema,
-    uživanje dodatkov vitamina D nakazuje, da morda le-ta povzroča pandemijo alergijskih bolezni,
-    odkrita je bila povezava med jemanjem prehranskih dopolnil z vitaminom D v otroštvu in povečanim tveganjem za atopijo (nagnjenje k preobčutljivosti) in nastanek alergijskega rinitisa (vnetje nosne sluznice) kasneje v življenju.

VITAMIN D IN NOSEČNOST

Že večkrat smo poudarili, da je Vitamin D je ključen za zdravo okostje. Povečane potrebe po vitaminu D se pojavijo pri otrocih in doječih materah.

V randomizirani raziskavi so 494 nosečnic med 12. in 16. tednom nosečnosti razdelili na tri skupine: prva je prejemala 400 IU vitamina D na dan do poroda, druga skupina je prejemala 4000 IU in tretja 4000 IU vitamina D na dan. Vse ženske so redno preverjali, da bi zagotovili njihovo varnost in varnost plodu. Ugotovili niso nobenih negativnih stranskih učinkov v nobeni skupini, preverili pa so učinke jemanja vitamina D na komplikacije med nosečnostjo, med njimi preeklampsijo, gestacijski diabetes, infekcije in prezgodnji porod. Ugotovili so, da so imele vse ženske v raziskavi nižjo stopnjo prezgodnjih porodov in infekcij, najboljše učinke pa so imele ravno ženske, ki so jemale 4000 IU na dan. Zato raziskovalci priporočajo vsakodnevno jemanje vitamina D v količini 4000 IU vsem nosečnicam.

• GRIPA (influenza)

Pomanjkanje sinteze vitamina D je možna razlaga za visoko stopnjo okužbe z virusom influenze pozimi, poleg seveda drugih predpostavljenih dejavnikov (npr. nizka relativna zračna vlažnost, itd.).

• Kardiovaskularne bolezni (Bolezni srca in ožilja)

Poročilo ameriškega National Health and Nutrition Examination Survey (NHANES), ki je zajelo skoraj 5000 udeležencev, ugotavlja, da je nizka raven vitamina D povezana s povečanim tveganjem za bolezen perifernih arterij (zapora arterij v rokah in nogah). Pogostost bolezni perifernih arterij je bila 80 % višja pri udeležencih z najnižjo koncentracijo vitamina D (<17,8 ng/mL). Ugotovili so, da se raven holesterola, pri vrtnarjih v Veliki Britaniji v poletnih mesecih zmanjša. Nizka raven vitamina D je povezana tudi z zvišanim krvnim tlakom in kardiovaskularnim (srčno-žilnim) tveganjem.

Vitamin D se poraja iz svetlobe

Sonce nas obvladuje

Tej orjaški ognjeni krogli in nenehni menjavi dneva in noči gre zahvala, daje pred milijardami let na Zemlji utripnilo prvo življenje. Narava je ustvarila majhno molekulsko snov, ki soji znanstveniki pozneje nadeli oznako »vitamin D«. Poskrbela je tudi, da tega vitamina ne moremo jesti ali ga uživamo zelo omejeno, drugače kakor druge vitamine. Če bi ga lahko jedli, bi sploh ne potrebovali sonca. Tako pa je vitamin D snov, prek katere obvladuje sonce nas in vse rastline in živali na Zemlji.

Glavne naloge vitamina D

Osem minut traja, da fotoni, svetlobni delčki, končajo pustolovsko vesoljsko popotovanje in pristanejo na naši koži. Tam se zalezejo v celice, ki vsebujejo holesterol, in potem traja spet - glede na telesno temperaturo - dan do dva, preden molekule vitamina D »odrastejo« . Ker vitamin D navidezno ustvarjamo sami, ga imajo znanstveniki bolj za hormon kakor za vitamin. Ljudje, ki preživljajo veliko časa v temi, ga pridelajo manj. Novorojenčki potrebujejo zelo veliko vitamina D. Tega veliko vsebuje materino mleko. Tudi ribe dobijo malo svetlobe in zato izgrajujejo veliko vitamina D. Ljudje v severnih, skopo osončenih krajih, na primer Eskimi, ustvarjajo v koži malo vitamina D, zato jedo veliko rib, v katerih ga je obilo.

Kako pride vitamin D v celice

Ko so molekule vitamina D izoblikovane, preidejo v kri in prispejo v osmih sekundah v telesne celice. V nasprotju z drugimi hranilnimi molekulami (na primer z vitaminom C ali glukozojjim v varovalni celični ovojnici ni treba najprej iskati zanje določenih pristajališč (receptorjev), temveč takoj zdrsnejo v notranjost celic in skozi nadaljnjo varovalno membrano v celično jedro. Tam jih že pričakujejo geni. Kajti podobno kakor vitamin A in ščitnični hormon je tudi vitamin D tako imenovani transkripcijski dejavnik. Po vzorcu vsakokratnih genov izoblikuje majhno predlogo, po kateri se v notranjosti celice iz aminokislin stke ustrezni protein. Vsako uro se v našem telesu zgodijo trilijoni takih beljakovinskih sintez. Iz genov spodbuja vitamin D dražljaje v vseh telesnih

celicah. Torej bolj ko se nastavljamo soncu, večji zagon dobiva naša presnova.

Okostje se krepi

Molekule vitamina D skrbijo za sprejem kalcija iz črevesja in vgradnjo kalcijevih soli v kosti in zobe. Prav tako tudi uravnavajo vsebnost fosforja (fosfatov) v organizmu. Tako torej vitamin D ohranja okostje čvrsto in trdno. Ker ženske po meni izgubljajo kostnino, morajo posebej skrbeti, da ga dobijo dovolj. Sicer potrebujemo 99 odstotkov vsega kalcija za kosti in zobe, vendar je pomemben tudi preostali odstotek. Kalcij ima pomembno vlogo pri prenosu živčnih dražljajev v vseh živčnih in možganskih celicah. Po kalcijevih kanalčkih tečejo kalcijevi ioni od ene celične membrane do druge in tako prenašajo dalje živčne dražljaje. To pa ni pomembno samo za usklajeno delovanje mišic, temveč tudi za prenos hormonov, rastnih dejavnikov in že omenjenih nevrotransmiterjev, ki nas pomirjajo in spravljajo v vedro razpoloženje. Zato štejejo nevrofiziologi kalcij med najboljša naravna pomirjevala.

Nova odkritja

Znanstveniki odkrivajo vedno več pristajališč (receptorjev), na primer v celicah imunskega sistema. Kaže, daje vitamin D po-memben za mišično moč, razen tega sodeluje z železom. Zani-mivo je tudi odkritje, da pristaja vitamin D v celičnih jedrih kostnih gradilnih celic na istih pristajališčih kakor estrogen. Znano je, da se ob pomanjkanju tega spolnega hormona pri ženskah v meni razgrajuje kostnina in nastaja osteoporoza. Zdaj pa so biokemiki odkrili, kakšno je skupno delovanje estrogena, kalcija in
vitamina D.

Sodelovanje pri gradnji kosti 

V maščobah topni vitamin D se v črevesju ob sodelovanju žolčnih soli izloča iz kašaste hrane in se po krvnem obtoku, ovit v be Ijakovino, prav tako kakor maščobne molekule ali holesterol, to rej kot tako imenovani lipoprotein ali hilomikron, odplavlja v jetra.
Prav tako pa potujejo molekule vitamina D iz kože (kot tako imenovani 25-hidroksiholekalciferol) v ledvice, kjer se ponovno dinamično nabijejo. Zdaj je vitamin D dokončno izoblikovan in pripravljen na sodelovanje pri gradnji kosti. Njegov prav tako v maščobah topni »bratovski vitamin« A mu pri tem dejavno po maga.

Nenehno nadziranje kalcija

Zdaj vitamin D nadvse zbrano nadzoruje raven kalcija v krvi, da nikoli ne zdrsne pod določeno vrednost. Pri tem mu spet pomaga parathormon iz obščitnic, ki ležijo za ščitnico. Tako je ob dovolj kalcija v krvi vedno poskrbljeno za zdrave, krepke kosti. Kosti (in tudi zobje) niso nikoli enako čvrste, temveč spreminjajo zgradbo od ure do ure, pač glede na použito hrano. Izrabljena kostnina se razgrajuje, nova se gradi.

Kako krepimo kosti?

Če zjutraj čutimo utrujenost v kosteh, zaužijemo 200 gramov sira in spijemo sok dveh limon. Opoldne bodo kosti že krepkejše, še zlasti, če okostje tudi obremenimo, na primer s telovadbo. S tem postopkom lahko vsakdo okrepi oslabele kosti.

Kalcij v presnovi

Če se raven kalcija v krvi zmanjša, se v kri načrpa parathormon, ki v ledvicah spodbudi nastajanje vitamina D. Sluznične celice v črevesju dobijo naročilo, naj pošljejo v kri več kalcija in fosfatnih soli. Razen tega zdaj ledvice močno zadržujejo kalcij, torej te pomembne rudnine nič več ne oddajajo v seč. Naposled se kalcij izloča še iz kosti in stopa v kri. Torej ne sme tisti prosti odstotek kalcija v krvi nikoli zdrsniti na nižjo vrednost, kajti sicer bi kmalu ne mogli več premikati mišic in srce bi obstalo. Zato so za kalcij v črevesju na voljo čisto posebne »tovorne ladjice«, tako imenovani kalbindini, ki rudnino hitro spravijo v kri in jo navežejo na encime in proteine, dejavne v presnovi. Nekateri vitamini in rudnine, na primer vitamin C in kalcij, potujejo v presnovi tako rekoč v prvem razredu.

Izravnana vsebnost kalcija

Ko se v črevesnih stenah nabere dovolj kalcija, vitamin D poskrbi, da se v kosteh izguba kalcija nadomesti. Toda če kalcija v hrani ni, ga organizem nezadržno še naprej odvzema kostem, da se ohranja njegova vrednost v krvi. To pa vodi v redčenje kostnine (osteo-porozo). Če primanjkuje tudi vitamina D, pride do mehčanja kosti (osteomalacije), pri otrocih pa do rahitisa. Brez vitamina D črevesje ne vsrka dovolj kalcija in fosforja. Posledica pomanjkanja vitamina D utegne biti tudi pomanjkljiva presnova maščob: brez žolčnih kislin vitamin D ne prispe iz črevesja v kri.

Kar je preveč, ni zdravo

Vitamin D se topi v maščobah in se zatorej lahko kopiči v organizmu. Zato ga ne smemo vnašati nenadzorovano. Čeprav vsebuje presna hrana zelo malo ali sploh nič vitamina D in je tudi sicer v hrani zelo redek, lahko potrebe po njem zlahka zadovoljimo z ribami (slaniki, sardele, skuše, postrvi), jetri, maslom, mlekom in jajci. Uživanje nenaravnih odmerkov vitamina D, na primer v tabletah, ima lahko hude posledice. Ne glede na to, da lahko postane vitamin D strupen, če se ga v krvi ali tkivu nakopiči preveč, utegne priti tudi do hiperkalcemije, prevelike vsebnosti kalcija v krvi. Tedaj si odvečni kalcij poišče mehka tkiva, kot so ledvice, srce, pljuča ali ožilje, in se v njih nalaga v obliki apnenca. Sčasoma se lahko med drugim razvije arterioskleroza.

Samo zmerna porjavelost je zdrava

Melanin v koži, temno barvilo iz bakra in beljakovinskega grad¬nika tirozina, odvrača ultravijolične žarke in zavira nastajanje vitamina D. Če se sončimo, ker želimo lepo porjavelo kožo, ustvar¬jamo v koži po možnosti do dve tretjini več vitamina D. Toda pri nadaljnjem sončenju se izhodiščna holesterolska snov v koži namesto v vitamin D razgrajuje v nedejavne svetlobne snovi, na primer v lumisterin, da ne nastane škoda. Pri ljubiteljih sončenja je presnova vitamina D iz kože zelo motena. Medtem ko nas prvi sončni dnevi krepijo in poživljajo, nas tedne trajajoče sončenje utruja in izčrpava.

Vsebnost vitamina D v živilih