Demenca - prvi znaki, potek in zdravljenje

Demenca je vedno bolj prisotna v naši družbi. Mnogi pa ne poznajo njenih znakov. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj osnovnih simptomov in vam tudi razložimo, zakaj do demence sploh pride. Prav tako pa boste izvedeli več o zdravljenju demence.

Kaj je demenca? | Kaj povzroča demenco? | Znaki in simptomi | Potek demence | Različne oblike bolezni | Zdravljenje demence | Zaključek | Vprašanja in odgovori | Viri/reference

 

Demenca je težava oziroma bolezen, s katero se sooča vedno več oseb. To je posledica splošnega staranja prebivalstva. Nekatere demenca doleti že pred 65. letom, večina starostnikov pa se z njo sreča kasneje. Ta bolezen možganov je izredno neraziskana, saj njej neposreden vzrok še vedno ni znan. Prav zato pa tudi zdravljenje še ni na voljo. Demence ne smemo pomesti pod preprogo, saj starostnike izredno ovira pri življenju, posledično pa prične vplivati tudi na svojce. Da bo soočanje s to boleznijo lažje, v spodnjem prispevku preverite nekaj izredno pomembnih infomacij, ki bodo olajšale prepoznavanje prvih znakov demence. 

Kaj je demenca?

Strokovnjaki pravijo, da je demenca kronično napredujoča bolezen možganov. Do te bolezni naj bi prišlo zaradi sprememb na možganskih celicah.

Poimenovanje demenca izhaja iz latinščine. Predpona de- pomeni nasprotnost, upadanje inmens, kar pomeni duha, razum. Rečemo lahko, da beseda demenca torej pomeni upadanje duha ali/in razuma.

Slika: demenca je vedno bolj pogosta 

Z leti in staranjem vsi postanemo nekoliko bolj pozabljivi. Vendar to še ne pomeni, da je vsaka oseba, ki je pozabljiva, zbolela za demenco.

Vendar pa lahko demenca doleti prav vsakogar. Ključno je, da se prepozna znake in simptome demence, ki vam jih predstavimo v nadaljevanju prispevka.

Stanje demence je namreč posledica bolezni možganov. Povzroča pa težave pri verbalnih, psihičnih in tudi motoričnih funkcijah. Osebo z demenco spremlja tudi nezmožnost pacienta pri dnevnih življenjskih aktivnostih in hkrati vpliva na njegovo sposobnost obvladovanja vsakodnevnega življenja.

Video: kratek opis demence

Fenomen demence je prisoten že zelo dolgo. Z njim pa se stroka vedno bolj ukvarja in ga preučuje, saj se z boleznijo sooča vedno več oseb. Število obolelih v višji starostni skupini namreč konstantno narašča. Demenca je tudi ena najpogostejših bolezni pri starejših.

V starosti nad 65 let, naj bi za demenco zbolel že vsak peti človek. Po 80. letu starosti, pa naj bi ta bolezen prizadela že vsakega tretjega. Podatki kažejo, da je v Sloveniji za demenco obolelih že več kot 32 000 oseb, v Evropi 10 milijonov, medtem ko na svetu štejejo že več kot 49 milijonov oseb z demenco. Zastrašujoče pa je, da število iz leta v leto raste.

Slika: demenca običajno prizadene starejše prebivalstvo 

Predvidevanja strokovnjakov so, da se bo globalno število oseb z demenco do leta 2050 povečalo kar za trikrat. Kar pa pomeni, da naj bi na svetovni ravni imelo demenco kar stoenaintrideset milijonov starostnikov. Tudi v Sloveniji naj bi se do leta 2035 število obolelih kar podvojilo.  Število starostnikov je namreč vsako leto večje.

Za postavitev diagnoze demenca, morajo biti izključene motnje zavesti. Sama demenca pa mora biti prisotna že najmanj šest mesecev.

Demenca je na žalost ena od pogostejših vzrokov za invalidnost, institucionalizacijo in pa tudi umrljivost.

Kaj povzroča demenco?

Vzroki za motnje spomina so lahko zelo različni. Lahko gre za normalno stanje, ki spremlja staranje. Na drugi strani pa lahko do motenj spomina privede depresija ali druge psihične motnje. Prav tako lahko posamezniki utrpijo težave s spominom zaradi uživanja določenih zdravil, znano je, da imajo takšen stranski učinek nekatera zdravila za lajšanje bolečin in tesnobe.

Težko bi rekli, da starost sama po sebi povzroča demenco. Nedvomno pa starost izredno poveča možnost oziroma tveganje za nastanek demence.

Video: podučite se o demenci 

Zaenkrat znanost še ni odkrila, da bi za nastanek demence obstajal točno določen vzrok. Se pa strokovnjaki strinjajo, da je največji dejavnik tveganja prav starost.

Obstajajo podatki, da ima demenco pred dopolnjenim 65. letom starosti 1 % ljudi. Kljub temu podatku, pa mnogi zdravniki pričajo o pogosteje zaznanih simptomih in znakih demence pri osebah, ki so mlajše od 65. let. Po tej starosti pa odstotek oseb obolelih za demenco nevzdržno in strmo raste. Po 90. letu starosti naj bi demenca prizadela kar 60% ljudi.

Prav zaradi teh starostnih prelomnic, poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni:

1. zgodnja oblika
2. pozna oblika

Zgodnja oblika se torej pojavi pred dopolnjenim 65. letom starosti medtem ko pozna nastopi po tej starostni meji. Slabša prognoza spremlja zgodnjo obliko bolezni, saj takrat bolezen napreduje hitreje. Pri zgodnji obliki pa ima izredno velik pomen in vlogo tudi genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Z dolgoletnimi raziskavami so ugotovili, da obstaja še nekaj dejavnikov tveganja, ki lahko povzročijo demenco. Gre za:

• manjši miselno aktivnost
• socialno izolacijo
• nižjo izobrazbo.

Nekoliko več možnosti za demenco naj bi imele tudi osebe, ki trpijo za ponavljajočimi se epizodami depresije.

Znaki in simptomi demence

Prvi očiten znak demence je izguba spomina.

Začetna faza demence je prizadet spomin za kratkoročne dogodke. To spremembo lahko posameznik opazi sam, očitna pa je tudi za bližnje, sodelavce, prijatelje.

Slika: izguba spomina je očiten znak demence 

Kot znak bolezni prištevamo tudi težave pri orientaciji v času, kasneje pa se pojavi še prizadetost pri orientaciji v prostoru ali na določenem kraju.

Blagi kognitivni upad pri osebah je v osnovi opredeljen kot stanje, ki se pri posameznikih opisuje kot klinični prehod med normalnim kognitivnim stanjem in pa zgodnjo demenco. Pri osebi lahko takrat zaznamo blage ampak merljive kognitivne spremembe. Te pa so očitno večje od pričakovanih za posameznikovo starost.

Opazimo lahko, da kognitivne spremembe pri osebi v nekoliko manjši meri vplivajo na sposobnost posameznika, da brez težav opravlja vsakodnevne aktivnosti v primerjavi s tistimi ljudmi, ki imajo diagnosticirano demenco. Kar pogosto pa se zgodi, da zaradi nepravočasnega ukrepanja lahko oseba z blagim kognitivnim upadom napreduje v demenco.

Slika: znaki demence se lahko pri osebah razlikujejo

Znaki blagega kognitivnega upada se razlikujejo od znakov demence. Pri slednji so namreč najpogostejše težave v izvajanju osnovnih dnevnih aktivnosti, medtem ko je znak blagega kognitivnega upada vezan predvsem na težave pri izvajanju širših dnevnih aktivnosti.

10 znakov demence

1. POSTOPNO IZGUBLJANJE SPOMINA, KI VPLIVA NA VSAKODNEVNO ŽIVLJENJE

Kot smo že zapisali, je izguba spomina eden najpogostejših znakov demence, predvsem na začetku. Gre torej za pozabljanje nedavno pridobljenih informacij. Kot primer: oseba se ne spomni, kaj je tisto jutro jedla za zajtrk, normalno in dobro pa se spominja trenutkov iz svoje mladosti.

Pogosto osebe pričnejo pozabljati pomembne datume ali kdaj se bo odvijal kakšen pomemben dogodek (druženja, rojstni dnevi in imena svojcev).

Osebe so v začetni fazi tudi vedno bolj odvisne od spominskih pripomočkov, različnih listkov ali opomnikov na mobilnih telefonih.

2. TEŽAVE PRI GOVORU

Pri demenci lahko zaznamo oteženo sposobnost besednega izražanja. To se lahko opazi kot težko sledenje toku pogovora in težavno vključevanje v debate.

Dementne osebe lahko sredi govora kar umolknejo in ne vedno, kako stavek oblikovati naprej. Prav tako se lahko osebam večkrat zatakne med govorom ali večkrat ponovijo že povedano.

Nekatere dementne osebe imajo tudi vedno več težav pri iskanju pravih besed. Težko poimenujejo dobro poznane stvari ali pa jih preimenujejo, ker se ne morejo spomniti pravilnega izraza.

Pri osebah z demenco se lahko opazijo tudi težave z branjem in pa črkovanjem.

3. OSEBNOSTNE IN VEDENJSKE SPREMEMBE

Dementne osebe lahko spreminjajo razpoloženje. Spremeni pa se lahko tudi sama osebnost posameznika. Mnogokrat se osebe z demenco soočajo z zmedenostjo, sumničavostjo ali pa prestrašenostjo. Velikokrat se lahko dementne osebe nenadoma in hitro vznemirijo, tako v domačem okolju ali na delovnem mestu oziroma v neznanih okoljih.

Spremeni se tudi sama agresivnost pri osebah, lahko postanejo bolj ali manj agresivne kot so bile pred demenco. Pri nekaterih pa vedenje postane neobičajno, bizarno ali ekscentrično.

Kot pomemben znak lahko vrednotimo tudi početje določenih običajnih stvari na izjemno svojevrsten način. Osebe z demenco pa lahko vznemiri tudi sprememba rutine.

4. ZMANJŠANJE INTELEKTUALNIH FUNKCIJ, NEZMOŽNOST PRESOJE TER ORGANIZACIJE

Osebe, ki zbolijo za demenco, se soočajo s pogostimi težavami pri samem načrtovanju ali reševanju problemov. Pri demenci namreč pride do zmanjšane zbranosti in tako oseba za določeno opravili porabi več časa kot je to običajno.

Dementne osebe zato velikokrat težko sprejmejo odločitve ali pa sprejemajo neustrezne odločitve kot so:

• nelogično oblačenje, neskladno z vremenom
• nakupovanje reči, ki jih sploh ne potrebujejo
• telefonsko in spletno nakupovanje
• nasedanje očitnim goljufijam.

Osebe z demenco imajo vedno več težav tudi pri ravnanju z denarjem in težko spremljajo mesečne prejemke ter predvsem izdatke. Veliko je primerov, ko dementna oseba dvigne večjo količino denarja in nato pozabi, da je denar vzdignila, ga kam založi, izgubi ali v trenutku porabi za stvari, ki jih ne potrebuje.

5. POGOSTE TEŽAVE PRI VSAKODNEVNIH OPRAVILIH

Pri dementnih osebah moramo biti pozorni na pogoste težave pri povsem običajnih, vsakodnevnih opravilih, ki so za večino popolnoma rutinska. Lahko gre za težave pri pripravljanju priljubljenih ljudi ali pri vožnjo na dobro poznan kraj. Pogosto se osebam z začetnimi znaki demence pojavljajo težave na delovnem mestu pri opravilih, s katerimi se vsakodnevno soočajo.

Postopoma pa se znaki spremenijo v težave pri vseh gospodinjskih opravilih, ki pa jih prav zaradi težav, pričnejo postopoma opuščati. Osebe začnejo pozabljati zakaj se uporabljajo določeni pripomočki ter naprave.

Pogosto v tej fazi osebe pričnejo nerazumno kopičiti stvari in pa tudi hrano.

Video: nazoren prikaz kako dementna oseba preživi del dneva

6. ISKANJE, IZGUBLJANJE TER PRESTAVLJANJE PREDMETOV

Dementnim osebam se pogosto dogaja, da različne predmete in stvari pospravijo na mesta, ki so neobičajna in ne gre za mesta, kjer imajo te stvari normalno pospravljene. Osebe se večkrat soočijo tudi z izgubljanjem predmetov. Večkrat se tudi ne spomnijo preteklih korakov in jih tudi kasneje ne morejo priklicati v spomin.

Pogosto se takšne osebe soočijo z občutkom, da jim je nekdo nekaj ukradel ali vzel, brez njegovega dovoljenja. Velikokrat preverjajo storjeno delo in pogostokrat kaj iščejo.

Prav tako pa se osebe srečujejo s težavami pri presojanju in pa tudi pri učenju novih vsebin. Dementne osebe imajo lahko v začetni fazi osiromašeno in togo mišljenje.

7. SLABA KRAJEVNA IN ČASOVNA ORGANIZACIJA

Pri osebah z demenco je značilno tudi pogosto pozabljanje datuma, dneva v tednu, meseca, leta ali tudi kateri letni čas trenutno teče. Spremlja jih lahko občutek, da čas ne teče, torej, da stoji na mestu.

Osebe se lahko izgubijo, saj se le redko spomnijo, kako so nekam prišli in tudi kje sploh so. Osebe imajo lahko tudi na poznanih krajih, ki so jih že obiskale, težave z orientacijo.

8. POGOSTO SPRAŠEVANJE ENAKIH ALI PODOBNIH VPRAŠANJ

Ker se pri demenci pojavi izguba spomina, je zelo pogosta posledica tudi ponavljanje vprašanj. Zdi se, kot da je oseba ujeta v neskončno zanko in se enaka vprašanja lahko pojavijo večkrat na dan. Ne gre za namensko pozabljanje ali presliševanje slišanega. Odgovor, ki ga podamo osebi gre namreč zaradi bolezenskega stanja hitro v pozabo.

Slika: znaki demence so lahko zelo različni 

Izredno primerno je, da osebi počasi in z mirnim tonom odgovorimo na vprašanje in mu morebiti dodamo še širšo sliko. Zapomnite pa si, da vas dementna oseba ne spravlja ob živce, samo želi si pridobiti informacije.

9. SPREMEMBE V RAZPOLOŽENJU IN DRUGAČNO ČUSTVOVANJE

V obdobju demence je pri osebah moč opaziti pomanjkanje motivacije. Osebe lahko postanejo pasivne in se jim nič ne da. Večkrat na dan želijo spati, saj pogosto ne vedo, kaj bi počeli. Zanimanje za prej ljube stvari se lahko popolnoma odmakne.

Osebe z demenco mnogokrat čustveno izredno nihajo in je časovnica med veseljem in jezo lahko izredno kratka. Včasih se to zgodi popolnoma brez pravega razloga. Tudi izražanje čustev je lahko povsem neobičajno in drugačno od običajnega izražanja te osebe.

Nekaterim pa se zgodi tudi popolno čustveno ne odzivanje. Osebe lahko tako ob pozitivnih kot negativnih čustvih ostanejo popolnoma brez čustvenega izraza. Pomembno pa je dejstvo, da oseba z demenco čustva še vedno doživlja, le njihovo izražanje se spremeni.

10. IZOGIBANJE DRUŽBI IN ZAPIRANJE VASE

Ker je osebam z demenco lahko izredno neprijetno v določenih situacijah, se zavedno pričnejo umikati in več časa preživijo v samoti. Ko demenca napreduje, osebe pogosto pričnejo opuščati delovne obveznosti. Prepogosto pride tudi do zavračanja obiskovanja prostočasnih dejavnosti.

Velikokrat izgubijo zanimanje za svojo najljubšo športno ekipo ali pa jim postane nezanimivo ukvarjanje s telesno vadbo, ki so jo prej oboževali.

Če dementno osebo povprašate zakaj opušča prej izredno priljubljene dogodke, bo najverjetneje poiskala izgovor v slabem počutju ali utrujenosti. Potrudite se, da osebo spet navdušite za posamezna druženja.

 

Slika: druženje je za starejše osebe zelo pomembno 

Seveda pa teh 10 znakov ni edinih, ki nakazujejo na začetek demence. Z napredovanjem bolezni in glede na predhodno psihično stanje osebe, se lahko znaki in simptomi med posameznimi bolniki tudi razlikujejo.

Mnogokrat se tako v začetni kot napredni fazi bolezni, osebe lahko srečajo s psihičnimi motnjami. Te se pogosto pridružijo prej opisanim težavam takoj na začetku demence ali v kasnejših fazah. To pogosto privede tudi do osebnostnih sprememb pri bolnikih.

Opazovanje in prepoznavanje teh znakov in simptomov je izredno pomembno, saj zdravila, ki so trenutno razvita, pomagajo zgolj v zgodnjem obdobju bolezni. Ko boste sami odkrili znake ali vas bodo n njih opozorili vaši svojci, se boste hitreje odločili za strokovno pomoč in tako boste hitro prišli do zgodnje diagnoze.

Eden od znakov je tudi izguba spomina za izredno oddaljene dogodke, vendar ta ni prizadet v začetku bolezni. Z vsako naslednjo fazo, pa se prične tudi izgubljanje tega spomina. Ko bolezen napreduje, se lahko to izrazi tudi kot pešanje telesnih moči. Znatno se zmanjša sposobnost opravljanja osnovnih življenjskih aktivnosti in vedno bolj se kaže potreba po pomoči svojcev in ostalih bližnjih.

Ob zgoraj zapisanih znakih, pa se je potrebno zavedati, da vse motnje spomina niso demenca.

Vsem se nam je verjetno že kdaj zgodilo, da se posameznega podatka ne moremo spomniti, vendar nam ob miselnem naporu ali asociacijah in pomoči drugih to kasneje uspe. Lahko gre za »težavo«, ki je popolnoma normalen del staranja, pojavi pa se lahko tudi pri mlajših osebah. Predvsem v stresnih obdobjih, ko smo bolj obremenjeni ali pa izredno utrujeni ter nenaspani.

Video: pogovor s strokovnjakom o demenci 

Takšne »luknje« v spominu, ko se po nekaj trenutkih uspemo priklicati informacije iz našega spomina, poimenujemo benigne motnje spomina. V primerjavi z demenco, so te motnje spomina prehodnega značaja in se bolnikovo stanje postopoma ne slabša.

Potek demence

Demenca prizadene predvsem višje možganske funkcije, kot so:

• spomin
• mišljenje
• orientacija
• razumevanje
• računske sposobnosti
• učne sposobnosti
• sposobnost govornega izražanja
• presoja

Pri osebah z demenco je pogosto zmanjšana tudi sposobnost za obvladovanje čustev, socialnega vedenja ali motivacije.

Ko se demenca pri človeku pojavi in se nato začne razvijati, se to lahko opazi tudi na sliki možganov. Primer najdete tudi na tej sliki.

Slika: oglejte si razliko v možganih, ki so zdravi in pri osebi, ki trpi zaradi demence 

Težava demence je predvsem v tem, da s progresivnostjo oseba postopoma postaja vedno bolj odvisna od svojih družinskih članov ter prijateljev. Samostojno namreč ni več zmožna opravljati osnovnih in širših dnevnih aktivnosti.

Samo stanje lahko stagnira ali pa občutno in hitro napreduje. Pomembno je, da se v obdobju bolezni za obolelo osebo in njegove svojce ustrezno poskrbi.

Slika: pomoč svojcev pri demenci ima izreden pomen 

Tudi svojci so namreč izpostavljeni izrednim psihičnim, fizičnim in celo finančnim obremenitvam. Vse prepogosto pa pride do socialne izključenosti.

Če se bolezen demence poslabšuje, to od svojcev zahteva vedno več prisotnosti in nudenja pomoči. V skrajnih primerih lahko pride do 24 urne pomoči, saj dementne osebe same zase žal ne morejo več skrbeti.

Govorimo predvsem v napredujočih fazah demence, ko se lahko osebe zaradi demence pričnejo čudno vesti in oseb ne prepoznavajo več, tudi svojih najbližjih sorodnikov. Lahko pride do zaupanja popolnim neznancem, pri čemer nekateri želijo bolne osebe oškodovati.

V napredujoči obliki bolezni dementne osebe pričnejo komunicirati z navideznimi osebami ali svojo lastno podobo, ki jo opazijo v odsevu.

Vedno večkrat se sočijo s situacijo, ko se ne znajdejo v lastnem domu. To lahko privede do puščanja prižganega plina ali električnih naprav. Ne znajo več razločiti med užitnim in neužitnim in lahko zaužijejo strupena čistila. Zaradi nespečnosti lahko tavajo po prostorih in se pri tem celo poškodujejo.

Osebe s težkimi oblikami demence so za svojce prevelik zalogaj, saj pogosto nimajo vseh potrebnih znanj kako se obnašati ob osebi, ki je dementna. Iskanje pomoči v ustreznih ustanovah in namestitev obolele osebe v varnem okolju je izredno primerna rešitev, ko je demenca v resnejših oblikah.

Poskrbite zase!

Čeprav mnogi mislijo, da se z leti življenje postopoma ustavlja, je to mišljenje velika zmota. Če se naše mišljenje in tudi telesna aktivnost popolnoma ustavi, samo zato ker smo stari in ne zaradi drugega tehtnega razloga, lahko s tem pripomoremo k pojavu in pa tudi napredovanju demence.

Slika: miselni naporni so dobri za kondicijo naših možganov

Z nekaterimi raziskavami, je bilo dokazano, da lahko intelektualno delo v starosti občutno odloži pojav bolezni. Demenca se je namreč pojavila kasneje, kot bi se sicer. Da do demence ne bi prišlo, strokovnjaki svetujejo pravšnjo količino prostočasnih dejavnosti.

Prav tako je smiselno skrbeti za splošno zdravje. Uživanje uravnotežene prehrane z primerno količino vitaminov ter mineralov lahko pripomore k dobremu počutju. Enako velja za izogibanje škodljivim razvadam kajenja ter pitju alkohola.

Slika: preventiva je lahko zelo učinkovita 

Različne oblike demence

Predstavlja več kot 65 odstotkov demenc.

Video: obsežen video o različnih oblikah demence

Med pogostejše oblike demence se prištevajo še

• žilna demenca
• demenca Lewyjeih telesc
• frontotemporalna demenca

 

Alzheimerjeva bolezen je bila prvič opisana že leta 1907. Alois Alzheimer je namreč tako opisal 51 letno žensko, ki se ni znašla v lastnem stanovanju, poročala je o spominskih motnjah in bila je sumičava. Pri gospe je bilo opaziti tudi motnje govora, poimenovanja ter razumevanja. V štirih letih in pol je umrla. Po analizi možganov po smrti, je bilo opaziti značilne spremembe, za katere je domneval, da so posledica umskih sposobnosti.

Ta bolezen prizadene predvsem starejše osebe. Zanjo naj bi zbolelo od 5% do 10% starejših od 65 let. Nekoliko redkeje se lahko bolezen pojavi že pred 50. letom. Od 80. do 90. leta je bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo od 20 do 45%. Vendar pa visoka starost sama po sebi ne pomeni, da bo oseba zbolela za Alzheimerjevo boleznijo.

Vzrok za Alzheimerjeve bolezni

V možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo se lahko opazi senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje. V prvih se kopiči spremenjena oblika beljakovine beta amiloid, ki je drugače prisotna tudi v zdravih možganih. V živih celicah pa se kopičijo nitaste strukture beljakovine tau, ki so zvite v vijačnico in oblikujejo nevrofibrilarne pentlje. Ker se kopičijo senilne lehe ter nevrofibrilarne pentlje, pričnejo odmirati živčne celice.

Slika: prikaz možganske strukture pri zmerni in napredni obliki Alzheimerjeve bolezni 

Zakaj do teh sprememb pride, žal še ni znano, zato je tudi zdravljenje Alzheimerjeve bolezni izredno težko. Kaže pa, da tvoeganje močno poveča nezdrav življenjski slog ter možganske poškodbe. O tem, ali je vzrok za pojav bolezni lahko tudi deden, so mnenja strokovnjakov izredno različna.

Demenca z Lewijevimi telesci je nekakšna kombinacija med Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo. Od 15 do 25 % demenc je povzročeno s to obliko. Znaki bolezni so precej podobni znakom Alzheimerjeve bolezni ali Parkinsonovi bolezni. Nato pa se pričnejo kazati še drugi znaki. Pogostokrat prividi ali prisluhi. Bolniki težko ločujejo med resničnostjo in neresničnimi podobami. Osebe se mnogokrat počutijo ogrožene ali so vznemirjene.

Pri obolelih je značilno, da se lahko stanje izrazito spreminja tekom dneva ali tekom tedna. Del dneva je lahko miren, v naslednjem trenutku pa brez očitnega razloga postane vznemirjen ali nasilen. Bolezen ni ozdravljiva, je pa mogoče olajšati bolezenske znake. Mnogokrat bolniki dobijo več različnih zdravil, da bi bolje omilili težave.

Vaskularna demenca se prične nekje med 60. in 70. letom starosti ter je vzrok za 15% vseh primerov demence. Zaradi ene možganske kapi se demenca še ne bo razvila. Po zaporednih kapeh v področju malih do srednje velikih možganskih žil, pa je to mogoče. Upad se prične stopničasto in redko so sposobnosti prizadete v enaki meri.

Zelo pomembno je, da se zgodaj odkrije in prepreči različne dejavnike tveganja za vaskularno demenco kot so visok krvni tlak, povišane maščobe v krvi ter bolezni srca in sladkorna bolezen.

Frontotemporalne demence se pokažejo v starosti že od 35 let in vse do 75 let. V povprečju približno 10 let prej kot Alzheimerjeva bolezen in predstavljajo nekje od 5 do 7 % vseh demence. Pri tej obliki demence ima dednost nekoliko večjo težo, saj naj bi bilo kar od 20 do 40% teh oblik demence dednih.

Znaki se pričnejo zelo neopazno in se postopoma spreminjajo do izrazitih osebnostnih sprememb ter tudi motenj govora. Lahko so prisotne tudi motnje spomina, vendar jih druge težave nekoliko zasenčijo. Pri tej obliki demence so pogosto prisotne tudi motnje gibanja.

Video: opis frontotemporalne demence 

Tudi za to obliko demence zaenkrat še ni na voljo zdravljenja. S pomočjo antidepresivov, ki delujejo na serotonin, se lahko izboljšajo nekatere vedenjske spremembe.

Zdravljenje demence

Ker je demenca bolezen, ki lahko izredno hitro napreduje, je izredno pomembno njeno zgodnje prepoznavanje in pa ustrezna obravnava.

Pozorni moramo biti torej na:

• spremembe, ki vplivajo na normalen potek vsakdanjika
• nujno pomoč, ki jo oseba potrebuje od svojih bližnjih
• očitno izgubljanje spomina

Prvo zdravniško pomoč v zvezi z demenco, poiščemo pri svojem osebnemu zdravniku. Ta pa nas bo po prvi obravnavi skladno s svojo presojo in postavljeno diagnozo, po potrebi napotil še k ustreznemu specialistu za demenco, nevrologu ali psihiatru.

Slika: obisk specialista je nujen za potrditev diagnoze

Specialist h kateremu boste napoteni, bo opravil obsežnejši pregled. S pridobljenimi rezultati bo postavil diagnozo in hkrati predpisal tudi zdravljenje. V tej fazi je izredno pomembna podpora svojcev. Če bodo tudi oni pridobili vse potrebne informacije o bolezni, bodo lahko olajšali življenje dementne osebe in tudi svoje, saj demenca ne bo takšen šok.

Z ustrezno hitrim diagnosticiranjem in čimprejšnjim ustreznim zdravljenjem, se lahko pomembno prepreči slabšanje stanja.

Demenca je ena izmed tistih bolezni, za katere trenutno na tržišču ni na boljo farmakoloških ali drugih zdravil, ki bi učinkovito zmanjšali njeno pojavnost. Zdravnik vam lahko predpiše nekatera zdravila, ki demence sicer ne ozdravijo, upočasnijo pa njeno napredovanje in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome bolezni.

Ta zdravila delujejo učinkovito, če so predpisana v zgodnji fazi odkrivanja bolezni, demence. Takšno zdravilo vam lahko predpiše zgolj specialist psihiater ali nevrolog, nato pa vam ga lahko predpiše tudi osebni zdravnik.

Obstaja več različnih zdravil, med drugim tudi zdravila v obliki orodisperzibilnih tablet. Te se preprosto položijo na jezik. Tam se tableta v nekaj sekundah raztopijo. Prav zaradi načina uživanja je takšna oblika zdravil izredno primerna za bolnike z demenco.

V primerih, ko demenco spremljajo še nekatera druga psihološka stanja kot je

• depresivnost,
• tesnoba,
• strah,
• nespečnost,
• razdražljivost
• psihotične motnje,

se pogosto predpiše uporaba antidepresivov in antipsihotikov. Pomembno pa je vedenje, da anksiolitiki niso primerni za zdravljenje motenj v starosti, saj slabijo spominske funkcije.

Zaenkrat pa še niso odkrili zdravila, ki bi samo demence popolnoma ozdravili ali vsaj zaustavili na tisti točki, ko smo jo odkrili.

Prav zato ima pri demenci velik vpliv alternativna medicina, saj ljudje mrzlično iščejo načine, da bi svojce rešili pred hitrim napredovanjem te bolezni.

Nekatere alternativne oblike so se že izkazale za učinkovite pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti posameznika, ki ima potrjeno demenco. Če ustrezno identificiramo tveganja ali zaščitne dejavnike, lahko učinkovito prispevamo k preventivi kognitivnih motenj. Kljub temu pa se je potrebno zavedati, da so dokazi o zaščitnih dejavnik precej omejeni. Med njimi pa se izjemo pogostokrat pojavljajo prostočasne aktivnosti.

Slika: trening možganov je zelo priporočljiv

Ozdravljivih oblik demence je izredno malo, vendar naj vam to ne vzame upanja. Možnost vedno obstaja! Prav zato je pomembno, da se pri vseh bolnikih izvedejo tudi osnovne laboratorijske preiskave in da se ob tem izključi organski vzrok bolezni.

Zaključek

Demenca je vse bolj pogosta, saj se stara naše prebivalstvo. Starost že sama po sebi prinaša številne izzive in težave, ki jih morajo posamezniki razreševati vsakodnevno. Pomoč svojcev je vedno bolj potrebna in pomembna, za kvalitetno in dostojno življenje.

Izredno pomembno je, da demenco pravočasno prepoznamo. Kot smo omenili, trenutno na voljo še ni zdravil, ki bi lahko demenco odpravili oziroma popravili. Če pa se pravočasno opazijo znaki in simptomi demence, boste lahko obiskali osebnega zdravnika, ki vas bo napotil na nadaljnjo obravnavo k specialistu.

Izredno pomembno je, da tudi v starosti ohranite dobro socialno mrežo stikov z osebami, ki so vam blizu in vam vlivajo veselje in energijo za življenje. Poskrbite za zdrav življenjski slog in ne pozabite na prostočasne dejavnosti, ki bodo vaše možgane obdržali v čim boljši kondiciji.

Vprašanja in odgovori

Kako veste, da se začne demenca?

Pogosti znaki in simptomi vključujejo igranje sanj v spanju, videnje stvari, ki jih ni (vizualne halucinacije), in težave z osredotočenostjo in pozornostjo. Drugi znaki vključujejo nekoordinirano ali počasno gibanje, tresenje in togost (parkinsonizem).^[1]

 

Kaj je najbolj očitna težava v začetni fazi demence?

Težave s spominom

To so najbolj znani zgodnji simptomi:

Oseba se na primer morda ne spomni nedavnih dogodkov ali lahko kar naprej izgublja predmete (kot so ključi in očala) po hiši. Izguba spomina je pogosto prvi in glavni simptom zgodnje Alzheimerjeve bolezni. ^[2]

 

Viri in reference

Vir: Družinski zdravstveni vodnik. Konvencionalno in alternativno zdravljenje

1. Dementia - https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/dementia/symptoms-causes/syc-20352013

2. Early-stage signs and symptoms of dementia - https://www.alzheimers.org.uk/about-dementia/symptoms-and-diagnosis/how-dementia-progresses/early-stages-dementia