Pri antibiotični driski imajo probiotiki pomembno vlogo saj obnavljajo kolonizacijsko rezistenco, ki je zaščitni mehanizem pred vdorom, poselitvijo patogenih mikrobov, krepijo funkcijo mukozne pregrade z izločanjem mucinov in krepijo telesne stike med celicami črevesne stene.
Uporaba protimikrobnih snovi je v klinično prakso prinesla revolucijo. Neozdravljive in smrtno hude bolezni so postale hitro in enostavno ozdravljive. Vendar pa je zato potrebno, da bolnik protimikrobno terapijo zaključi, kot mu je bila predpisana oziroma je ne prekinja. K temu pa lahko pomagajo probiotiki, saj lahko z njihovo sočasno uporabo zmanjšamo pogostnost ali trajanje najpogostejšega neželenega učinka, driske. Tako lahko izboljšamo sodelovanje bolnikov pri zdravljenju in preprečujemo vračanje bolnikov k zdravniku in menjavo terapije.
Najpogostejši neželeni učinek (ki je tudi najpogostejši razlog za prenehanje terapije1) uporabe protimikrobnih snovi je driska, ki se lahko pojavi kadarkoli in med zdravljenjem z antibiotiki ali še celo 8 tednov po končanem zdravljenju. O driski povzročeni z antibiotikom govorimo tedaj, ko se 3 dni najmanj trikrat na dan pojavlja odvajanje tekočega ali vodenega blata. Njena pojavnost variira med 5 in 39 %, z večjim pojavom pri hospitaliziranih bolnikih.
Vzroki in mehanizmi nastanka antibiotične driske
• Zviranje anaerobnih bakterij (aminopenicilini, cefalosporini, klindamicin) vodi do osmozne
driske zaradi kopičenje nepresnovljenih ogljikovih hidratov.
• Onemogočen je zaščitni mehanizem komensalnih* bakterij →omogočena razrast patogenih mikroorganizmov (pojav s C. difficile povzročene driske – pogost zaplet antibiotične driske (10–25 %), ki je v razvitem svetu v porastu, predvsem pri starejših, hospitaliziranih in imunsko kompromitiranih bolnikih).
• Antibiotiki s prokinetičnim delovanjem (npr. eritromicin in klavulanska kislina) spodbujajo peristaltiko in posledično lahko povzročijo drisko.
• Med potekom obnavljanja porušene črevesne mikrobiote je črevesje bolj dovzetno za okužbe s patogenimi mikroorganizmi (to je razlog za pojav driske tudi dalj časa po končani terapiji z antibiotiki).
Kako probiotiki pomagajo pri antibiotični driski
• Obnavljajo kolonizacijsko rezistenco, ki je zaščitni mehanizem pred vdorom ali poselitvijo patogenih mikroorganizmov.
• Krepijo funkcijo mukozne pregrade z izločanjem mucinov.
• Krepijo tesne stike med celicami črevesne stene.
• Proizvajajo protimikrobne snovi, bakteriocine.
• Zvečajo nastajanje sekretornih IgA, IL-10.
Klinična podprtost uporabe probiotikov za preprečevanje in lajšanje antibiotične driske Zadnje meta-analize randomiziranih s placebo kontroliranih študij probiotičnih izdelkov iz rodov laktobacilov, bifidobakterij in Saccharomyces ter njihovih kombinacij pri odraslih podpirajo probiotike kot preventivo pri preprečevanju antibiotične driske.
Relativno tveganje (RR = relative risk) za pojav driske ob probiotični terapiji se zmanjša za približno 42 % (RR = 0,58–0,53). Tako so ameriški zdravniki splošne medicine že objavljali prispevke, kjer svetujejo, da je smiselno priporočati ob antibiotiku tudi probiotik5, tudi za preprečevanje zapletov, kot je driska zaradi okužbe C. difficile7. Iz analiz podskupin pa je vidno, da je uporabnost oz. učinek probiotikov na preprečevanje driske še opaznejši, kadar so jih priporočili ob antibiotičnem zdravljenju okužbe s H. pylori (RR = 0,37).
Avtorji omenjenih analiz poudarjajo, da je učinek odvisen od seva ali kombinacije sevov in skupin bolnikov.
V vseh analizah pa se je izkazalo, da so probiotiki varni za uporabo, če se upoštevajo priporočila pravilne uporabe in če so izvzete rizične skupine (kot so imunsko kompromitirani bolniki).
