Kašelj je peti najpogostejši vzrok za obisk odrasle osebe pri zdravniku in eden glavnih razlogov za obisk pediatra. Pojavi se pri običajnih zimskih obolenjih dihalnih poti in je mnogokrat najdlje trajajoči simptom. Običajno suhemu in dražečemu kašlju sledi moker ali produktiven kašelj. Kadar traja do tri tedne, govorimo o akutnem kašlju, o kroničnem pa, če traja več kot osem tednov.
Kašelj je simptom in življenjsko pomemben refleks, ki nam pomaga očistiti spodnje dihalne poti (pljuča, sapnik, grlo). Po drugi strani pa je močno kašljanje izčrpljujoče in lahko povzroči bruhanje, kratkotrajne izgube zavesti, bolečine v mišicah, zlome reber, kilo ali nezmožnost zdrževanja urina. Včasih je vzroke zanj potrebno poiskati tudi v drugih nepulmoloških bolezenskih stanjih.
Sluz v dihalnih poteh
Sluznica dihalnih poti je prekrita s sluzjo (mukus), ki predstavlja prvo linijo naravne mehanske zaščite dihalnih poti pred vdorom tujkov v telo in je pomembna komponenta prirojenega imunskega sistema. Poenostavljeno je sluz razredčena vodna raztopina lipidov, proteinov in glikokonjugatov (npr. glikoprotein mucin) in jo tvorita dve plasti (spodnja tekoča in zgornja lepljiva plast).
Nastajanje sluzi se lahko zaradi različnih vplivov (okužbe, bolezenska stanja, zdravila) zveča. Preveliko nastajanje ali hipersekrecija sluzi v dihalnih poteh predstavlja zaporo in je dejavnik tveganja za napredovanje bolezni ali poslabšanje izzida bolezni. To velja še posebej pri bolnikih s kroničnimi boleznimi dihal (astma, KOPB). Pri bolnikih s KOPB so namreč dokazali vzročno povezavo med čezmernim nastajanjem sluzi in tveganjem za okužbe dihal.
Osnoven mehanizem odstranjevanja sluzi je mukociliarni transport. Če je sluz dovolj tekoča, to ne predstavlja težave. Presežke ali prekomerno nastalo sluz pa skuša naše telo odstaniti tudi z izkašljevanjem. V primeru oslabljenega refleksa kašlja ali preveč viskozne sluzi lahko le-ta začne v pljučih zastajati. Zastajanje goste sluzi zmanjšuje pljučno funkcijo in zvečuje tveganje za nastanek sekundarnih dihalnih okužb, saj sluz predstavlja dobro gojišče mikrobom. Zato je pomembno, da sluz iz dihalnih poti čim hitreje odstranimo.
Kako lahko pospešimo ali olajšamo odstranjevanje sluzi iz dihalnih poti?
• Izboljšanje pretočnih lastnosti sluzi – da postane sluz redkejša.
• Zmanjšanje obsežnosti obstrukcije dihalnih poti.
• Izboljšanje delovanja mukociliarnega transporta, ki potiska sluz proti izhodu.
• Spodbujanje izkašljevanja.
Farmakološka pomoč pri odstranjevanju sluzi iz dihal
Najprej je treba poskrbeti za zadostno hidracijo telesa (pitje večjih količin vode ali brezalkoholnih tekočin), nato pa si lahko pomagamo tudi farmakološko – z mukoaktivnimi snovmi.
Mukoaktivne snovi so:
EKSPEKTORANSI (R05CA) - zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje npr. gvaifenezin, list navadnega bršljana. Lahko so:
• sekretolitični ~ ki povečajo sekrecijo ali razmehčajo izločke pri vnetjih v dihalih in olajšajo izkašljevanje;
• sekretomotorični ~ ki pospešijo premikanje izločka in izkašljevanje pri vnetju v dihalih
MUKOLITIKI (R05CB) - snovi, ki raztapljajo sluz in se uporabljajo za lažje izkašljevanje lepljivega izmečka – npr. acetilcistein, bromheksin, ambroksol, dornaza alfa.
Pravočasno ukrepanje pri produktivnem kašlju ali okužbah dihal:
• lahko zmanjša tveganje za nastanek sekundarne okužbe,
• lahko pri otrocih zmanjša število epizod, intenzivnosti in trajanja kašlja ter tako omogoči blažji potek akutne okužbe dihalnih poti.
