Ulcerativni kolitis je kronična bolezen, pri kateri se debelo črevo vname in ulcerira, kar povzroči napade krvave driske, trebušnih krčev in vročine. Ulcerativni kolitis se lahko začne v vsaki starosti, navadno pa med 15. in 30. letom starosti. Majhna skupina ljudi ima prvi napad med 50. in 70. letom starosti.
ULCEROZNI KOLITIS: Splošno | Simptomi | Zapleti | Diagnoza | Zdravljenje | Operacija | Vprašanja in odgovori | Viri/reference
V nasprotju s Crohnovo boleznijo ulcerativni kolitis navadno ne prizadene vse debeline črevesa in nikoli ne napade tankega črevesa. Bolezen se navadno začne v danki ali resastem debelem črevesu in se prej ali slej deloma ali povsem razširi po debelem črevesu.
Pri nekaterih bolnikih je že v zgodnjem obdobju bolezni prizadeta večina debelega črevesa.
Slika: Bolnikovi simptomi in preiskava blata pomagajo postaviti diagnozo.
Približno 10 odstotkov bolnikov, za katere se zdi, da imajo ulcerativni kolitis, ima po en sam napad. Vendar je možno, da gre pri nekaterih od teh primerov dejansko za neodkrito okužbo, ne pa za pravi ulcerativni kolitis. Vzroka ulcerativnega kolitisa ne poznamo, dednost in preživahni imunski odzivi v črevesu pa utegnejo biti dejavniki, ki prispevajo k nastanku bolezni.
Simptomi
Napad je lahko nenaden in hud, s hudo drisko, z visoko vročino, bolečinami v trebuhu in s peritonitisom (vnetje trebušne mrene). Med takimi napadi je bolnik zelo prizadet. Pogosteje se napad začne postopoma, bolnika sili na iztrebljanje, ima blage krče v spodnjem delu trebuha in vidno kri in sluz v blatu.
Video vsebina: Poglavje za zdravje: Ulcerozni kolitis.
Kadar je bolezen omejena na danko in esasto debelo črevo, je lahko blato normalno ali trdo in suho; vendar se pri iztrebljanju ali med zaporednimi iztrebljanji iz danke izceja sluz, v kateri je veliko rdečih in belih krvničk. Splošni bolezenski simptomi, npr. vročina, so blagi ali jih sploh ni.
Če se bolezen razširi navzgor v višje predele debelega črevesa, je blato redkejše, bolnik pa lahko iztreblja desetkrat do dvajsetkrat na dan. Pogosto ima bolnik hude trebušne krče in mučne, boleče spazme danke, ki spremljajo potrebo po iztrebljanju. Ponoči ni nobenega olajšanja. Blato je lahko vodeno in vsebuje gnoj, kri in sluz. Pogosto ga sestavljata skoraj samo kri in gnoj. Bolnik ima lahko tudi vročino in nima teka, tako da hujša.
Zapleti
Krvavitev, ki je najpogostejši zaplet, pogosto povzroča anemijo zaradi pomanjkanja železa. Pri skoraj 10 odstotkih bolnikov z ulcerativnim kolitisom postane hitro napredujoč prvi napad zelo težak, z močnimi krvavitvami, perforacijo ali obsežno okužbo.
Pri toksičnem kolitisu, ki je posebno težek zaplet, pride do okvare celotne debeline črevesne stene. Okvara povzroči ileus, stanje, pri katerem se prekine krčenje črevesne stene, tako da se črevesna vsebina ne potiska več naprej. Trebuh se razteza. S slabšanjem toksičnega kolitisa debelo črevo izgubi mišični tonus in se začne v nekaj dneh ali celo v nekaj urah raztezati.
Slika: Bolniki z UK imajo 6x večje tveganje za nastanek kolorektalnega raka.
Rentgenske slike trebuha pokažejo plin v ohromljenih odsekih črevesa. Ko se debelo črevo močno raztegne, imenujemo to stanje toksični megakolon. Bolnik je močno prizadet in ima lahko visoko vročino. Ima tudi bolečine v trebuhu in povišano koncentracijo belih krvničk. Nevarnost raka kolona je večja pri bolnikih z dolgotrajnim, obsežnim ulcerativnim kolitisom. Tveganje raka kolona je največje takrat, kadar je prizadeto celotno debelo črevo in ima bolnik ulcerativni kolitis več kot 10 let, ne glede na aktivnost bolezni.
Pri bolnikih z velikim tveganjem za nastanek raka priporočajo v rednih časovnih razmikih, če je mogoče v obdobjih brez simptomov, kolonoskopijo (preiskava debelega črevesa z upogljivo pregledovalno cevko). Pri kolonoskopiji odvzamejo po vsem debelem črevesu tkivne vzorce za preiskavo pod mikroskopom. Rak se vsako leto pojavi pri 1 odstotku bolnikov s to boleznijo. Večina jih preživi, če diagnozo raka postavijo v njegovem zgodnjem stadiju.
Tako kot Crohnova bolezen je tudi ulcerativni kolitis povezan z boleznimi, ki prizadenejo druge dele telesa. Kadar ulcerativni kolitis povzroči izbruh črevesnih simptomov, ima lahko bolnik tudi vnetje sklepov (artritis), vnetje očesnih beločnic (episkleritis), vnete kožne vozliče (eritema nodozum) in modrordeče kožne razjede, ki vsebujejo gnoj (pioderma gangre-nozum). Kadar ulcerativni kolitis ne povzroča črevesnih simptomov, ima bolnik lahko še vedno vnetje hrbtenice (ankilozni spondilitis), vnetje medeničnih sklepov (sakroiliitis) in i vnetje v očesu (uveitis).
Video vsebina: Življenje z ulceroznim kolitisom.
Čeprav imajo bolniki z ulcerativnim kolitisom pogosto nekoliko moteno delovanje jeter, se le pri 1 do 3 odstotkih razvijejo simptomi blage do težke bolezni jeter. Težka bolezen lahko obsega vnetje jeter (kronični aktivni hepatitis), vnetje žolčnih izvodil (primarni sklerozantni holangitis), ki povzroči zožitev in prej ali slej zaporo žolčnih izvodil, ter nadomeščanje funkcionalnega tkiva jeter z vezivom (ciroza). Vnetje žolčnih izvodil se lahko pojavi več let pred prvimi črevesnimi simptomi ulcerativnega kolitisa in povečuje nevarnost raka žolčnih izvodil.
Diagnoza
Bolnikovi simptomi in preiskava blata pomagajo postaviti diagnozo. Preiskave krvi pokažejo anemijo, povečane koncentracije belih krvničk, znižano koncentracijo albumina in pospešeno sedimentacijo rdečih krvničk.
Sigmoidoskopija potrdi diagnozo in zdravniku omogoči neposredno opazovanje stopnje vnetja. Celo v obdobjih, ko je bolnik brez simptomov, je črevo le redko videti normalno in tkivni vzorec, odvzet za pregled pod mikroskopom, pokaže kronično vnetje.
Rentgensko slikanje trebuha lahko pokaže stopnjo in obseg bolezni. Rentgenskega slikanja z barijevim klistirjem in kolonoskopije navadno ne delajo pred začetkom zdravljenja, ker bi ti preiskavi, narejeni v aktivnih obdobjih bolezni, predstavljali tveganje za perforacijo. Prej ali slej pa navadno s tema preiskavama pregledajo celotno debelo črevo, da ugotovijo obseg bolezni in da se prepričajo, da ni znakov raka.
Slika: Rentgensko slikanje trebuha lahko pokaže stopnjo in obseg bolezni.
Vnetje debelega črevesa ima poleg ulcerativnega kolitisa še veliko drugih vzrokov. Tako zdravnik ugotovi, ali vnetje povzroča okužba z bakterijami ali zajedavci. Vzorce blata, dobljene pri sigmoidoskopiji, pregledajo pod mikroskopom in jih cepijo na bakterijska gojišča. Krvne vzorce analizirajo, da ugotovijo, ali ni morda bolnik npr. na potovanju dobil kake okužbe z zajedavci.
Iz sluznice danke odvzamejo tkivne vzorce, ki jih pregledajo pod mikroskopom. Zdravnik tudi izključi spolno prenosljive bolezni danke, npr. okužbe z gonorejo, virusom herpesa ali klamidijami, posebno še, če je bolnik moški homoseksualec. Pri starejših ljudeh z aterosklerozo lahko vnetje povzroča poslabšana preskrba debelega črevesa s krvjo. Rak kolona le redko povzroča vročino ali izcejanje gnoja iz danke, mora pa zdravnik upoštevati raka kot možen vzrok krvave driske.
Zdravljenje
Cilj zdravljenja je obvladovanje vnetja, zmanjšanje simptomov in nadomeščanje izgubljenih tekočin in hranil. Bolnik naj se izogiba surovemu sadju in zelenjavi, da si ne bo fizično poškodoval vnete sluznice debelega črevesa. Prehrana brez mlečnih izdelkov lahko ublaži simptome in je z njo vredno poskusiti. Pripravki železa lahko zmanjšajo anemijo, ki jo povzroča stalna izguba krvi z blatom.
Pri razmeroma blagi driski bolniki jemljejo antiholinergična zdravila ali majhne odmerke loperamida. Pri težji driski utegnejo biti potrebni večji odmerki. V težkih primerih zdravnik natančno spremlja bolnika, ki jemlje ta zdravila proti driski, da bi preprečil nastanek toksičnega megakolona.
Za blaženje vnetja pri ulcerativnem kolitisu in za preprečevanje izbruhov simptomov se pogosto uporabljata sulfasalazin ali mesalazin. Bolniki ju navadno uživajo, lahko pa se uporabljata tudi v obliki klistirja ali svečke.
Bolniki z zmerno težko boleznijo, ki niso vezani na posteljo, navadno uživajo kortikoste-roide, npr. prednizon. Kortikosteroidi v precej velikih odmerkih pogosto povzročijo dramatično remisijo. Potem ko z njimi obvladajo vnetje, bolniki pogosto dobijo tudi sulfasalazin ali mesalazin.
Slika: Za preprečevanje izbruhov se pogosto uporablja sulfasalazin.
Postopoma zmanjšujejo odmerke prednizona in njegovo dajanje prej ali slej prekinejo. Dolgotrajno kortikosteroidno zdravljenje skoraj vedno povzroči nezaželene stranske učinke, čeprav večina le-teh po prekinitvi dajanja zdravila mine. Kadar je blag ali zmeren ulcerativni kolitis omejen na levo (na-vzdolnjo) stran debelega črevesa in danko, včasih dajejo klistirje s kortikosteroidom ali mesalazinom.
Če bolezen postane težka, bolnika sprejmejo v bolnišnico in mu intravensko dajo kortikosteroide. Bolniki z obilnimi krvavitvami iz danke utegnejo potrebovati intravenske transfuzije krvi in tekočine.
Azatioprin in merkaptopurin se uporabljata za vzdrževanje remisij pri bolnikih z ulcerativ-nim kolitisom, ki bi sicer potrebovali dolgoročno kortikosteroidno zdravljenje. Ciklospo-rin dajejo nekaterim ljudem, ki so imeli težke napade in se niso odzvali na zdravljenje s kortikosteroidi, vendar je pri približno polovici teh bolnikov prej ali slej potrebna operacija.
Operacija
Toksični kolitis je nujen primer. Takoj ko ga zdravnik odkrije ali posumi na grozeči toksični megakolon, ukine vsa zdravila proti driski, bolnik ne dobi nič več jesti, skozi nos mu v želodec ali tanko črevo uvedejo cevko ter jo spojijo z intermitentno sukcijo (sukcijo v presledkih); vse tekočine, hrano in zdravila bolnik prejema intravensko. Bolnika natančno spremljajo glede znakov peritonitisa ali perforacije. Če se ob teh ukrepih bolnikovo stanje v 24 do 48 urah ne izboljša, je potrebna nujna operacija, pri kateri odstranijo večino debelega črevesa ali vse debelo črevo.
Elektivno operirajo, kadar je postavljena diagnoza raka ali so v debelem črevesu ugotovljene predrakave spremembe. Takšno operacijo lahko naredijo tudi zaradi zožitve debelega črevesa ali zapoznele rasti pri otrocih. Najpogostejši razlog za operacijo je kronična bolezen brez remisij, zaradi katere bi bolnik sicer postal invalid ali kronično odvisen od velikih odmerkov kortikosteroidov. V redkih primerih utegne postati operacija potrebna zaradi težkih zunajčrevesnih težav, povezanih s kolitisom, npr. zaradi pioderme gangrenozum.
Video vsebina: Ulcerozni kolitis: sveži pristopi k ukrotitvi vnetja.
Popolna odstranitev debelega črevesa in danke trajno ozdravi ulcerativni kolitis. Od nekdaj je bila cena take ozdravitve življenje s trajno ileostomijo (operativno narejena povezava med spodnjim koncem tankega črevesa in odprtino v trebušni steni) in ileostomsko vrečko. Vendar so na voljo različni alternativni postopki, od katerih je najobičajnejši ileoanalna anastomoza. Pri tem postopku odstranijo debelo črevo in večino danke, iz tankega črevesa pa naredijo majhen rezervoar, ki ga pripnejo na preostalo danko tik nad zadnjikom. Ob tem postopku ostane kontinenca ohranjena, čeprav se lahko pojavijo nekateri zapleti, npr. vnetje rezervoarja.
Vprašanja in odgovori
Ali ulcerozni kolitis povzroča raka?
Bolniki z ulceroznim kolitisom imajo 6x večje tveganje za nastanek kolorektalnega raka kot tisti s povprečnim tveganjem. Toda le približno 5 % ljudi s hudim ulceroznim kolitisom bo na koncu zbolelo za to vrsto raka. Poleg tega obstajajo načini, kako lahko zmanjšate tveganje[1].
Kaj je najpogostejši povzročitelj ulceroznega kolitisa?
Natančen vzrok ulceroznega kolitisa ni znan, vendar obstajajo stvari, ki ga sprožijo ali poslabšajo. To lahko vključuje nenormalen imunski odziv proti nekaterim mikroorganizmom, pri katerem so napadena tudi vaša tkiva. Tudi genetika lahko igra vlogo[2].
Kateri so dejavniki tveganja za razvoj ulceroznega kolitisa?
Vsakdo lahko zboli za ulceroznim kolitisom, vendar je vaše tveganje večje glede na:
- Starost: večina ljudi dobi diagnozo med 15. in 30. letom ali ko so starejši od 60 let.
- Raso in etnično pripadnost: Če ste belci, imate večje tveganje za UK, še posebej, če ste aškenaškega judovskega porekla.
- Genetiko: večja je verjetnost, da boste zboleli za UK, če ga ima sorodnik v prvem kolenu.
- Črevesni mikrobiom: ljudje z UK imajo razlike v svojih mikrobiomih v primerjavi z ljudmi brez UK[3]
Ali za ulceroznim kolitisom lahko zbolijo tudi otroci?
Ja, lahko zbolijo tudi otroci. Ulcerozni kolitis je grozen za vsakogar, vendar je še posebej težko za otroke, katerih simptomi so ponavadi hujši. S pravilnim zdravljenjem pa lahko otroci z ulceroznim kolitisom živijo srečno in zdravo življenje[4].
Kako vemo, da imamo ulcerozni kolitis?
Driska in krvavo blato sta dva najpogostejša prva simptoma ulceroznega kolitisa. Ljudje pogosto občutijo tudi bolečine v trebuhu ali danki, izgubo teže in vročino[2].
Ali se ulcerozni kolitis lahko pojavi nenadoma?
Ulcerozni kolitis se lahko začne postopoma in se sčasoma poslabša. Lahko pa se začne tudi nenadoma. Simptomi se lahko razlikujejo od blagih do hudih. Med obdobji izbruhov – časi, ko imajo ljudje simptome – ima večina ljudi obdobja remisije – časi, ko simptomi izginejo[5].
Ali je ulcerozni kolitis kronično stanje?
UK je kronična bolezen, kar pomeni, da ni zdravila. Vendar pa je običajno, da imajo ljudje remisijo, v kateri preživijo leta brez simptomov[4].
Viri in reference
Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo, Založba mladinska knjiga
- How Ulcerative Colitis Affects Your Risk for Developing Colorectal Cancer - https://www.compassoncology.com
- Ulcerative colitis - https://www.mayoclinic.org
- Ulcerative Colitis - https://my.clevelandclinic.org
- Pediatric Ulcerative Colitis - https://www.yalemedicine.org
- Definition & Facts of Ulcerative Colitis - https://www.niddk.nih.gov