SRČNI INFARKT - znaki, simptomi in preživetje!

Da bi srce lahko iz dneva v dan učinkovito črpalo kri, potrebuje stalno oskrbo s kisikom in hranili. Dve veliki, razvejani venčni (koronarni) arteriji dovajata srčni mišici kri, bogato s kisikom. Če se ena od teh arterij ali njenih vej zapre, del srca ne dobi kisika in hranil, stanje imenujemo ishemija. Če traja napad ishemije dalj časa, prizadeto srčno tkivo odmre. To dogajanje je osnova srčnega infarkta, ki se imenuje tudi miokardni infarkt.

SRČNI INFARKT: Splošno | Simptomi | Vzroki | Področja bolečine | Diagnostični postopki | Zdravljenje | Konvencionalna medicina | Težave za tip A | Alternativni načini | Domača zdravila | Preprečevanje | Vprašanja in odgovori | Viri/reference

Večina infarktov se razvija več ur. (Vendar nikoli ne odlašajte! Takoj poiščite zdravniško pomoč, če mislite, da se je začel srčni infarkt.) Znaki so lahko skopi, npr. le težko dihanje, omedlevica ali slabost; pri nekaterih sploh ni nobenih znakov.

Pri večini pa je prisotna bolečina. Bolečino pri hudem srčnem infarktu lahko primerjamo z ogromno pestjo, ki objema in stiska srce; če je napad blag, jo lahko zamenjamo z zgago. Lahko je stalna ali prekinjajoča se.

Večina bolnikov, ki doživijo srčni infarkt, ima že prej opozorilne znake v obliki angine pektoris - bolečine v prsih, ki jo prav tako sproži ishemija. Razlika je le v stopnji ishemije: pri angini pektoris se krvni obtok hitro spet vzpostavi, bolečina po nekaj minutah izgine in srce ni trajno okvarjeno; pri srčnem infarktu je krvni obtok močno zmanjšan ali popolnoma prekinjen, bolečina traja, srčno tkivo odmre.

Slika: Približno tretjina srčnih infarktov se pojavi brez opozorilnih znakov.

Približno tretjina srčnih infarktov se pojavi brez prejšnjih opozorilnih znakov. Povezujejo jih s fenomenom, imenovanim tiha ishemija - občasnimi prekinitvami srčnega krvnega obtoka, ki pa iz nepojasnjenih vzrokov ne povzročajo bolečine, čeprav postopno okvarjajo srčno mišico. Stanje lahko odkrijemo s snemanjem EKG.

Približno tretjina žrtev srčnega infarkta umre, še preden prispejo v bolnišnico; pri drugih se lahko med zdravljenjem v bolnišnici pojavijo zapleti, ki ogrožajo življenje. Hujši zapleti so: možganska kap, dolgotrajne srčne aritmije, konge-stivno srčno popuščanje, nastanek krvnih strdkov v žilah nog ali srcu in anevrizma oslabele srčne votline.

Video vsebina: Akutni srčni infarkt in nenaden zastoj srca, prof. dr. Marko Noč.

Tisti, ki preživijo začetni napad in nekaj ur kasneje nimajo večjih zapletov, imajo večjo možnost za popolno okrevanje. Okrevanje je vedno zapleten proces, saj vsak infarkt deloma oslabi srce. Vendar se ponavadi v treh mesecih življenje normalizira. Bolezni srca in ožilja (srčne bolezni) so v Sloveniji - tako kot v večini razvitih držav - vodilni vzrok smrti, med njimi je srčni infarkt na prvem mestu. Vendar ti podatki niso neizogibni: večino oblik bolezni srca in ožilja, tudi srčni infarkt, bi lahko preprečili.

Simptomi

Srčni infarkt se običajno kaže s tiščočo ali pekočo bolečino v sredini prsnega koša, ki lahko seva v vrat, roke ali čeljust. Dodatni simptomi vključujejo težko dihanje, omotico, slabost ter hladno in potno kožo. V nekaterih primerih lahko oseba izgubi zavest, kar je lahko edini znak infarkta.

Simptomi vključujejo:

• tiščoča ali pekoča bolečina v sredini prsnega koša, ki ne mine. Lahko se širi v vrat, eno ali obe roki ali čeljust
• težko dihanje, omotica, slabost, mrazenje, znojenje, šibek pulz
• hladna in potna koža, bleda ali sive barve; človek izgleda hudo bolan
• izguba zavesti (v pribl. 1 od 10 primerov je to edini znak srčnega infarkta)

Posvetujte se z zdravnikom, če:

• pri nekom opazite značilne znake srčnega infarkta - brez odlašanja pokličite nujno medicinsko pomoč!
• če imate angino pektoris in občutite značilno bolečino, ki po zdravilih ne popusti - taka bolečina je lahko znak razvijajočega se srčnega infarkta
• postanejo vaši napadi angine pektoris pogostejši, daljši in močnejši - če se ta slabša, se tudi tveganje za nastanek srčnega infarkta veča
• jemljete acetilsalicilno kislino za preprečevanje srčnega infarkta in opazite, da imate črno, smolasto blato - to lahko pomeni, da je zdravilo kri preveč »razredčilo«, stanje je treba popraviti

Zavedanje simptomov, kot so bolečina v prsih, težave z dihanjem ter znaki, kot so potenje in omotica, je ključno za pravočasno prepoznavanje težave. Pomembno je tudi, da redno spremljate svoje zdravje, še posebej, če imate dejavnike tveganja, kot so angina pektoris.

Vzroki

Tako kot potres se srčni infarkt ponavadi pojavi kot nenadna katastrofa, vendar pomeni v resnici seštevek dogodkov, ki so se že leta odvijali pod površjem. Infarkt je večinoma končni rezultat koronarne srčne bolezni, aterosklerotične bolezni, pri kateri se v srčnih venčnih arterijah nabirajo maščobni, kalcinirani plaki. (Krvni obtok postopoma slabi, telo lahko to kompenzira tako, da se razvije sistem kolateralnih arterij, ki zaobidejo nastajajoče zapore; prisotnost kolateral močno zmanjša obseg okvarjene srčne mišice pri srčnem infarktu.)

Slika: Približno tretjina žrtev srčnega infarkta umre, še preden prispejo v bolnišnico.

V zgodnjih osemdesetih letih so raziskovalci dokazali, da neposredni vzrok skoraj vseh srčnih infarktov ni aterosklerotični plak sam po sebi, ampak nastanek krvnega strdka na vrhu plaka, ki prekine pretok v že tako zoženi žili.

Kje je lahko bolečina?

Bolečina pri srčnem infarktu se lahko pojavi na večih področij. Spredaj na telesu so najverjetnejša mesta: sredina in leva stran prsnega koša, vrat in notranja stran leve roke. Bolečina se včasih razširi v čeljust, na desno stran prsnega koša in v desno roko, ramena in v področje med žličko in popkom. Zadaj se lahko bolečina pojavi med lopaticama.

Slika: Bolečina pri srčnem infarktu se lahko pojavi na večih področij.

Čeprav vsi koraki procesa, ki vodi do srčnega infarkta še niso razjasnjeni, pa so glavni dejavniki tveganja dobro poznani. Nekatere med njimi lahko obvladamo. Glavni so: visok krvni tlak, visoka koncentracija holesterola v krvi, debelost, kajenje in sedeči način življenja. Tudi stres naj bi povečal tveganje, napor in razburjenje pa lahko delujeta kot sprožilca napada.

Moški, starejši od 50 let, s podatkom o srčnih boleznih v družini, so posebej nagnjeni k srčnemu infarktu. Ženske pred menopavzo varuje visoka koncentracija estrogenov v krvi, po menopavzi pa se njihovo tveganje izrazito poveča. Nekatere ženske se po menopavzi odločijo za nadomestno estrogensko zdravljenje. Zavedati pa se morate, da zvišana koncentracija estrogenov poveča tveganje za nastanek raka dojk in maternice.

Diagnostični postopki

Za postavitev diagnoze srčnega infarkta in za določitev mesta zapore arterije in okvare tkiva uporabljajo kardiologi različne teste in slikovne metode. Začetno oceno bolnikovega stanja napravijo s snemanjem električne dejavnosti srca z EKG in laboratorijskimi preiskavami.

Slikovni prikaz srca in venčnih arterij, napravljen z angiografijo ali radioizotopskimi metodami, pa omogoča določiti mesto prizadetih področij in mesto zapore venčne arterije. Na osnovi teh podatkov se lahko lečeči zdravnik odloči za pravilno zdravljenje in predvidi možne zaplete.

Zdravljenje

Srčni infarkt je nujno stanje, ki ga je treba takoj oskrbeti s konvencionalnim načinom zdravljenja. Alternativni načini zdravljenja se med začetnim nujnim obdobjem in obdobjem spremljanja bolnika ne morejo primerjati s konvencionalnim zdravljenjem z zdravili in kirurškim zdravljenjem. Alternativna medicina pa lahko pomembno prispeva pri preprečevanju srčnega infarkta in pri okrevanju.

Konvencionalna medicina

Bolnike s srčnim infarktom ponavadi vsaj za 36 ur sprejmejo na posebne koronarne oddelke bolnišnice. Standardna zdravila so: sredstvo proti bolečinam, npr. morfij, zaviralec beta za umiritev srca in acetilsalicilna kislina za zmanjšanje strjevanja krvi. V nekaterih primerih uporabijo tudi zdravila, ki razgrajujejo krvni strdek, kot sta t-PA in streptokinaza.

Slednja zdravila so najbolj učinkovita, če jih bolnik dobi v nekaj urah od začetka infarkta. Z nujno angioplastiko ali celo operacijo lahko odstranijo krvni strdek, odprejo zamašene arterije ali napravijo obvod koronarnih žil. Ko bolniki prebrodijo kritično fazo, še naprej dobivajo zaviralce beta za umiritev srca, nitrate za povečanje pretoka skozi srčne venčne žile in antikoagulante, kot so heparin, varfarin in acetilsalicilna kislina za preprečevanje čezmernega strjevanja krvi. Med zdravljenjem v bolnišnici bolnike s srčnim infarktom stalno nadzirajo, tako da so priključeni na EKG monitorje, saj se lahko razvijejo motnje srčnega ritma. Če začne srce utripati prehitro ali prepočasi, dobijo ustrezna zdravila.

Nekaterim je treba vstaviti srčni spodbujevalnik. Če pride do nevarne aritmije, imenovane prekatno migetanje (ventrikularna fibrilacija), jo skušajo prekiniti z električnim šokom. Bolniki, ki jim popušča srce, dobijo zdravila, ki zmanjšajo obremenitev srca in povečajo moč krčenja srčne mišice.

Med okrevanjem morajo bolniki čimprej vstati, saj to zmanjšuje možnost, da v globokih venah nog nastanejo krvni strdki. Ti se lahko odtrgajo, potujejo po krvnih obtočilih in se zagozdijo v pljučih, kjer ovirajo pretok krvi. Bolnikom priporočajo nežno telovadbo, ki pa ne sme biti naporna. Dolgoročno okrevanje po srčnem infarktu vključuje tudi spremembe načina življenja in mišljenja: opustiti je treba razvade, kot so kajenje, pretirano pitje alkohola in mastna hrana.

Težave za tip A

Leta 1964 sta dr. Meyer Friedman in dr. Ray Rosenman v reviji JAMA (glasilo Ameriškega zdravniškega združenja) objavila članek, ki je sprožil provokativno in dolgotrajno razpravo o osebnosti in srčnih boleznih. Trdila sta, da so ljudje z določenim tipom osebnosti bolj nagnjeni k srčnemu infarktu.

Ti ljudje ustrezajo vedenjskemu vzorcu, imenovanemu tip A: nepotrpežljiv, tekmovalen, zagnan, storitveno naravnan in impulziven. Nasprotno pa je tip B manj zagnan, bolj sproščen in se težje razjezi. V naslednjih letih so raziskovalci dalje preskušali to teorijo. Nekatere raziskave so potrdile, da je osebnost tipa A pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčnih bolezni, druge ne.

Slika: Ljudje z določenim tipom osebnosti so bolj nagnjeni k srčnemu infarktu.

Po primerjavi obojih kaže, da podatki potrjujejo povezavo med osebnostjo tipa A in boleznimi srca. Zdaj se pa postavlja vprašanje, katera stvar je najbolj odgovorna za povečano tveganje.

Zdi se, da sta posebej pomembni dve: nagnjenost k sovražnemu odgovoru tudi na najmanjše draženje in stalna velika koncentracija stresnih hormonov. Kot preventivni ukrep večina bolnikov po prebolelem srčnem infarktu dnevno jemlje tableto acetilsalicilne kisline, ki »redči« kri. Včasih jim predpišejo tudi druga zdravila, odvisno od primera.

Pri nekaterih bolnikih je treba opraviti invazivne posege, da se dolgoročno izboljša krvni pretok skozi venčne arterije. Dva najpogostejša postopka sta angioplastika - s katetrom razširijo arterijo, tako da raztrgajo plak - in operacija, pri kateri naredijo obvode srčnih venčnih žil, ki krvni obtok speljejo mimo zamašenih arterij.

Alternativni načini

Zelišča

Med mnogimi zelišči, ki se uporabljajo za zdravljenje bolezni srca, je najdragocenejši glog (Cra-tageus laevigata); razširja venčne žile in izboljša presnovo srca. Ne samo, da preprečuje srčni infarkt, ampak tudi pospešuje okrevanje po njem. Za zdravljenje stanj, ki povečajo tveganje za nastanek srčnega infarkta, uporabljajo številna druga zelišča. Glejte gesla Visok krvni tlak, Krvni strdki in Holesterol, težave.

Način življenja

Z redno aerobno vadbo so prizadevanja za preprečevanje srčnega infarkta in okrevanje po njem mnogo učinkovitejša. Če ste že srčni bolnik, opravite obremenitveno testiranje, preden začnete z rednim programom telesne vadbe, da vam določijo, kakšen napor je za vaše srce še zdrav.

Bolnikom po srčnem infarktu priporočajo, da v prvih mesecih po napadu telovadijo skupaj z drugimi. Mnogi zdravstveni in rekreacijski centri ponujajo kardiovaskularne rehabilitacijske programe, ki jih vodijo zdravniki.

Medicina duha in telesa

Srčni infarkt lahko preprečite, če s sproščanjem duha in telesa zmanjšate stres; lahko vam pomaga tudi pri okrevanju. Za sproščanje lahko uporabite različne načine - npr. meditacijo, biofeedback in jogo. S sproščanjem lahko tudi zmanjšate bolečine, ki jih mnogi občutijo v času okrevanja.

Slika: Za sproščanje lahko uporabite različne načine.

Pomemben vidik pri okrevanju po srčnem infarktu je način mišljenja. Ljudje s pozitivnim odnosom do okrevanja okrevajo mnogo bolje kot tisti, ki sami sebe vidijo kot »srčne invalide«. Posebne psihološke tehnike vam lahko pomagajo, da se osredotočite na pozitivne misli. Mogoče vam bo koristilo, kot mnogim drugim, če svoje misli in čustva delite s podporno skupino.

Prehrana

Glavni cilj srcu varne prehrane je čim manj soli, sladkorja in maščob; s tem uravnavate koncentracijo holesterola v krvi, krvni tlak in vzdržujete normalno telesno težo. Za preprečevanje srčnega infarkta je koristno uživanje hrane, bogate z magnezijem, kot so oreški, stročnice, žita, ribe in temno zelena listnata zelenjava. Magnezij varuje srce neposredno in posredno, tako da stabilizira srčno frekvenco, razširja srčne venčne žile in se bori proti aterosklerozi in visokemu krvnemu tlaku.

Obstaja mnogo dokazov, da nestabilne kemične spojine, imenovane prosti radikali, poškodujejo srce in venčne arterije in pospešujejo aterosklerozo, zato je telo bolj občutljivo za srčni infarkt. Proste radikale lahko nevtraliziramo z antioksidanti, kot so vitamini A, C in E. Njihov vir so sadje, zelenjava in žitarice. Za preprečevanje srčnega infarkta je koristna tudi gomoljasta zelenjava, npr. korenje. Dolgoročno namreč zmanjšuje koncentracijo holesterola v krvi in zmanjšuje strjevanje krvi.

Domača zdravila

Zapomnite si: srčni infarkt vas ni napravil invalida. Za vaše srce je najbolje, če ostanete dejavni. Če ste preživeli srčni infarkt, ne jemljite kontracepcijskih tablet; dokazana je povezava z zvečanim strjevanjem krvi. Preskrbite si hišnega ljubljenčka. Lastniki živali po srčnem infarktu hitreje okrevajo - verjetno zaradi manjšega stresa - in živijo dlje.

Preprečevanje

Ostanite v povezavi s prijatelji in sorodniki. Raziskave kažejo, da so ljudje s slabimi družabnimi stiki bolj nagnjeni k srčnim boleznim. Poskušajte tudi najti pot, kako obvladati jezo in sovraštvo; ta čustva dodatno povečajo tveganje za srčni infarkt.

Opredelite svoje tveganje za srčni infarkt in dovolj zgodaj ustrezno spremenite prehrano in način življenja. Če je vaše tveganje za srčni infarkt veliko, hodite na redne preglede, ali imate tiho ishemijo. Z zdravnikom se pogovorite o morebitnem dnevnem jemanju acetilsalicilne kisline. Raziskave so pokazale, da tako zdravljenje pomembno zmanjša tveganje za srčni infarkt.

Vprašanja in odgovori

Kdo je najbolj izpostavljen srčnemu infarktu?

Dejavniki tveganja za srčni infarkt vključujejo:

• starost
• uporaba tobaka
• visok krvni pritisk
• debelost
• sladkorna bolezen
• metabolični sindrom
• visok holesterol ali trigliceridi
• družinska anamneza srčnih napadov
• premalo vadbe
• nezdrava prehrana
• uporaba drog
• zgodovina preeklampsije
• avtoimunsko stanje
• stres^[1]

Ali lahko mlada oseba dobi srčni napad?

Srčni infarkti naraščajo pri mladih odraslih, mlajših od 40 let – vključno s tistimi v 20-ih in 30-ih letih. Po mnenju zdravnikov se pri nekaterih ljudeh v 20-ih začne srčna blokada razvijati zaradi genetike ali slabega holesterola.

Video vsebina: Ženska, ki je imela srčni infarkt pri 30 letih, želi, da drugi poznajo simptome.

V takem stanju, če oseba svoje telo podvrže ekstremni vadbi, lahko napor sproži nastanek krvnih strdkov v bližini blokad, kar lahko povzroči srčni napad^[2].

Ali je vsak srčni infarkt smrtno nevaren?

Stopnja smrtnosti je včasih znašala kar 50 %. Vendar pa danes več kot 90 % ljudi preživi srčni napad. Preživeti miokardni infarkt je predvsem posledica prepoznavanja simptomov, hitrega zdravljenja in ozaveščenosti o preventivi^[3].

Ali so simptomi srčnega napada drugačni pri ženskah, kot pri moških?

Medtem ko se klasični simptomi, kot so bolečine v prsnem košu, nanašajo tako na moške kot na ženske, je veliko bolj verjetno, da bodo ženske dobile manj običajne simptome, kot so prebavne motnje, zasoplost in bolečine v hrbtu, včasih celo brez očitnega nelagodja v prsih^[4].

Ali se srčni napad lahko ponovi?

Približno eden od petih ljudi, ki so imeli srčni napad, bo ponovno sprejet v bolnišnico zaradi drugega, v petih letih^[5].

Viri in reference

1. Heart attack - https://www.mayoclinic.org
2. What's Behind the Rise in Heart Attacks Among Young People? - https://www.cminj.com
3. Heart Attack Survival Rates - https://www.pdcenterlv.com
4. Heart Disease: Differences in Men and Women - https://www.hopkinsmedicine.org
5. Proactive steps can reduce chances of second heart attack - https://www.heart.org