Embol je po navadi krvni strdek (tromb), lahko pa je tudi maščoba, plodovnica (amnijska tekočina), kostni mozeg, delec tumorja ali zračni mehur, ki pripotuje s krvjo in zamaši žilo. Pljučna embolija je nenadna zamašitev pljučne arterije z embolom.
PLJUČNA EMBOLIJA: Splošno | Vzroki pljučne embolije | Dejavniki tveganja | Simptomi | Diagnoza | Prognoza | Preprečevanje | Zdravljenje | Vprašanja in odgovori | Viri/reference
Po navadi neprizadete arterije prizadetemu predelu pljuč kljub vsemu zagotovijo dovolj krvi, da preprečijo odmrtje tkiva. Toda če se zamašijo zelo velike žile ali ima bolnik pljučno bolezen že prej, utegne biti prekrvljenost nezadostna, da bi preprečila odmrtje tkiva. Približno 10 odstotkom bolnikov s pljučno embolijo odmre več ali manj pljučnega tkiva; to imenujemo pljučni infarkt.
Če telo hitro razgradi majhne strdke, je okvara minimalna. Razkroj velikih strdkov traja veliko dlje in tako je škoda večja. Veliki strdki lahko povzročijo nenadno smrt in hude poškodbe pljuč, kar vodi do pljučne embolije. V primeru pljučne embolije se lahko pojavijo simptomi, kot so nenadne težave z dihanjem, bolečine v prsih, kašelj (včasih s krvjo) in hitra utripanje srca.
Da bi zmanjšali tveganje za pljučne embolije, je pomembno ohranjati zdravo telesno težo, redno telovaditi in se izogibati dolgotrajnemu sedenju, kar lahko vodi do nastajanja krvnih strdkov. Pravilna hidratacija in ustrezna preventiva so ključni za zdravje ožilja.
Vzroki nastanka pljučne embolije
Najpogostejša vrsta pljučnega embola je krvni strdek, po navadi takšen, ki nastane v veni noge ali medenice. Krvni strdki radi nastajajo, če kri teče počasi ali se sploh ustavi, to pa se lahko zgodi v nožnih venah pri človeku, ki dolgo ostaja v nespremenjenem položaju.
Slika: AI prikaz pljučne embolije.
Ko se začne spet gibati, se lahko krvni strdek odtrga. Mnogo redkeje nastanejo strdki v venah rok ali v desnih votlinah srca. Ko se strdek v veni enkrat odtrga in ga kri odnese, po navadi pripotuje v pljuča.
Kaj povzroča nagnjenost h krvnim strdkom?
Vzroka za nastanek krvnih strdkov včasih ni mogoče ugotoviti, toda marsikdaj so očitni dejavniki, ki povečujejo nagnjenost k nastajanju strdkov.
Med njimi so:
- operacije,
- dolgotrajno ležanje v postelji ali telesna nedejavnost (npr. sedenje med dolgimi potovanji z avtomobilom ali letalom),
- možganska kap,
- srčni infarkt,
- debelost,
- zlom kolka ali noge,
- povečana nagnjenost krvi k strjevanju (npr. pri določenih vrstah raka, med jemanjem kontracepcijskih tablet in pri dednem pomanjkanju zaviralca strjevanja krvi).
Slika: Prikaz formacije krvnega strdka.
Druga vrsta embolov nastane iz maščobe, ki uide v kri iz kostnega mozga pri zlomu kosti. Ti maščobni emboli se pogosto sproščajo med travmami, kot so hudi zlomi kosti, zlasti v dolgi kosti, kot je stegnenica. Ko se maščoba sprosti v krvni obtok, lahko povzroči resne zaplete, saj se lahko ustavi v drobnih žilah, npr. v pljučnih arteriolah in kapilarah.
Ta blokada žil lahko vodi do zmanjšane prekrvavitve pljuč, kar ima za posledico hipoksijo, ali pomanjkanje kisika v telesu. Če se zapore pojavijo v številnih žilah hkrati, lahko to sproži stanje, znano kot akutni respiracijski distres sindrom (ARDS). ARDS se kaže s težko dihanjem, hitro dihanje, zmanjšano raven kisika v krvi in lahko predstavlja smrtno nevarno stanje.
Video vsebina: Vse o strdkih.
Poleg maščobnih embolov lahko pride do embolizacije tudi zaradi plodovnice, kar se zgodi v redkih primerih med porodom. Ta tip embolije se zgodi, ko amnijska tekočina vstopi v materin krvni obtok, kar lahko povzroči hude zaplete, kot so anafilaktična reakcija in hude respiratorne težave.
Simptomi
Majhni emboli lahko ne povzročajo nobenih simptomov, a večina jih izzove težko dihanje. To je lahko edini simptom, zlasti če se ne razvije pljučni infarkt. Pogosto je dihanje zelo hitro, bolnik občuti tesnobo (anksioznost) ali nemir in lahko se zdi, da ima anksiozni napad. V prsih lahko čuti ostro bolečino, zlasti če globoko diha; takšno bolečino imenujemo plevritična prsna bolečina.
Video vsebina: Kateri so opozorilni znaki pljučne embolije?
Pri nekaterih ljudeh so lahko prvi simptomi omotica, omedlevica ali napad krčev. Ti simptomi se po navadi pojavijo, ker srce nenadoma ne more več zagotoviti zadostne preskrbe možganov in drugih organov z dobro oksigenirano krvjo. Pojavi se lahko tudi neredno bitje srca. Bolniki z zaporo ene ali več velikih pljučnih žil imajo pogosto pomodrelo kožo (cianozo) in lahko nenadno umrejo.
Pljučni infarkt povzroči kašelj, krvav izmeček, ostro bolečino v prsih med dihanjem in vročino. Simptomi pljučne embolije se po navadi pojavijo nenadoma, simptomi pljučnega infarkta pa v nekaj urah. Simptomi infarkta pogosto trajajo več dni, vendar so po navadi iz dneva v dan blažji.
Slika: Kako izgleda pljučni infarkt?
Pri ljudeh, ki doživljajo ponavljajoče se epizode z majhnimi pljučnimi emboli, se simptomi, npr. kronično težko dihanje, otekanje gležnjev ali nog in šibkost, praviloma razvijajo postopoma več tednov, mesecev ali let.
Diagnostični postopki
Zdravnik pomisli na pljučno embolijo po bolnikovih simptomih in dejavnikih, ki povečujejo nagnjenost k njej. Za potrditev diagnoze so pogosto potrebne določene preiskave. Rentgenogram prsnih organov lahko prikaže komaj opazne spremembe pljučnega žilja po emboliji in znake pljučnega infarkta. Toda izvid takšnega slikanja je pogosto normalen, pa tudi če ni, le redko lahko potrdi pljučno embolijo.
Video vsebina: Diagnoza pljučne embolije in zdravljenje.
Elektrokardiogram lahko pokaže nenormalnosti, ki pa so pogosto prehodne in lahko le podprejo domnevo o pljučni emboliji. Pogosto opravijo perfuzijsko scintigrafijo pljuč. Majhen odmerek radioaktivne snovi, vbrizgane v veno, potuje v pljuča in pokaže splošen razpored pljučne prekrvljenosti (perfuzije). Deli, ki niso normalno preskrbljeni s krvjo, so na sliki temni, ker vanje ne pridejo radioaktivni delci. Normalen izvid takšne scintigrafije pomeni, da bolnik nima pomembne zapore v žilju, za nenormalnim izvidom pa lahko tičijo poleg pljučne embolije še drugi vzroki.
Po navadi perfuzijsko scintigrafijo opravijo hkrati z ventilacijsko scintigrafijo pljuč. Preiskovanec vdihne neškodljiv plin, ki vsebuje sledi radioaktivne snovi; plin se razporedi po vseh drobnih mešičkih (alveolih) pljuč. Kamera pokaže dele, v katerih poteka izmenjava kisika. S primerjavo tega posnetka in razporeda prekrvitve na perfuzijskem scintigramu lahko zdravnik po navadi dožene, ali ima bolnik pljučno embolijo. Embolizirani del je normalno prezračen (ima normalno ventilacijo), a nezadostno prekrvljen (ima zmanjšano perfuzijo).
Pljučna arteriografija je najnatančnejši način za diagnosticiranje pljučne embolije, vendar ni brez nevarnosti in je neprijetnejša od drugih preiskav. Preiskovancu vbrizgajo rentgensko kontrastno sredstvo, ki steče v pljučne arterije. Na rentgenskem posnetku se pljučna embolija prikaže kot zapora v arteriji. Dodatne preiskave utegnejo biti potrebne, da bi ugotovili, kje se je embol prvotno razvil.
Prognoza
Verjetnost, da bolnik zaradi pljučne embolije umre, je odvisna od velikosti embola, velikosti in števila zamašenih pljučnih arterij in bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja. Embolija bolj ogroža vsakogar, ki ima hude težave s srcem ali pljuči. Bolniki z normalnim delovanjem srca in pljuč po navadi preživijo, če embol ne zamaši več kot polovice pljučnih žil. Usodna pljučna embolija po navadi povzroči smrt v 1 do 2 urah.
Približno polovica bolnikov z nezdravljeno pljučno embolijo bo v prihodnosti doživela ponovitev. Kar do polovica ponovitev je usodnih. Zdravljenje z zdravili, ki zavirajo strjevanje krvi (antikoagulanti), zmanjša delež ponovitev na približno 1 na 20.
Preprečevanje
Pri ljudeh, ki jih ogroža pljučna embolija, je treba poskusiti preprečiti nastajanje strdkov v venah. Pri bolnikih po operacijah - zlasti pri starejših - zmanjšajo nevarnost nastajanja strdkov elastične nogavice, vaje z nogami, vstajanje iz postelje in čimprejšnji začetek gibanja. Kompresijske nogavice, namenjene ohranjanju pretoka krvi, zmanjšajo nastajanje strdkov v mečih in tako zmanjšajo tudi pogostnost pljučne embolije.
Video vsebina: Zaščita pred nastankom krvnih strdkov v pljučih in v nogah.
Za zmanjšanje nevarnosti nastajanja krvnih strdkov v venah meč po operacijah uporabljajo večinoma antikoagulant heparin. Bolniku ga vbrizgajo majhne odmerke tik pod kožo neposredno pred operacijo in 7 dni po njej.
Heparin lahko povzroči krvavitve in upočasni celjenje, zato ga dajejo le ljudem, ki jih strdki zelo ogrožajo; med njimi so bolniki s srčnim popuščanjem, šokom, kronično boleznijo pljuč, debeli in tisti, ki so že imeli krvne strdke. Heparina ne uporabljajo pri operacijah na hrbtnem mozgu in možganih, ker je nevarnost krvavitev v teh območjih prevelika. Majhne odmerke heparina dajejo tudi tistim bolnikom v bolnišnicah, ki jih zelo ogroža pljučna embolija (tudi če niso bili operirani).
Krvne strdke pomaga preprečevati tudi dekstran, ki ga je treba vbrizgati intravensko. Podobno kot heparin lahko povzroči krvavitve. Ob določenih operacijah, pri katerih je nevarnost krvnih strdkov posebno velika (npr. poprava zloma kolka ali zamenjava tega sklepa), lahko bolniki dobijo zdravilo varfarin v tabletah. Zdravljenje z varfarinom utegne biti potrebno še več tednov ali mesecev.
Zdravljenje
Zdravljenje pljučne embolije se začne z uporabo kisika in, če je potrebno, analgetikov. Antikoagulante, kakršen je npr. heparin, dajejo, da preprečijo povečanje obstoječega krvnega strdka in nastajanje novih. Za doseganje hitrega učinka dobi bolnik heparin v veno.
Odmerek je treba skrbno prilagajati. Naslednji pride na vrsto varfarin, ki prav tako preprečuje strjevanje, vendar začne delovati počasneje. Ker ga je mogoče uživati, je primeren za dolgotrajno uporabo. Heparin in varfarin dajejo skupaj od 5 do 7 dni, dokler krvni testi ne pokažejo, da varfarin že učinkovito preprečuje strjevanje.
Trajanje antikoagulantnega zdravljenja je odvisno od bolnikove situacije. Če pljučno embolijo povzroči poprejšnji predisponirajoč dejavnik, npr. operacija, zdravljenje traja 2 do 3 mesece. Če je vzrok kakšna dolgotrajnejša težava, se zdravljenje po navadi nadaljuje 3 do 6 mesecev, včasih pa je potrebno vse življenje.
Video vsebina: Pljučna embolija: pot do okrevanja.
Med jemanjem varfarina mora bolnik redno opravljati krvne teste, ki pokažejo, ali je treba odmerek prilagoditi. Bolnikom, ki so zaradi pljučne embolije v smrtni nevarnosti, lahko koristita dva druga načina: trombolitično zdravljenje ali operacija. Pomagajo lahko trombolitiki (zdravila, ki razgradijo krvni strdek), npr. streptokinaza, urokinaza ali tkivni plazminogenski aktivator.
Toda teh zdravil ne smejo dobiti ljudje, ki so bili v zadnjih 10 dneh operirani, nosečnice, bolniki po nedavni možganski kapi in tisti, ki so nagnjeni k čezmernemu krvavenju. Operacija je včasih potrebna za rešitev bolnika s hudo pljučno embolijo. Pljučna embolektomija (odstranitev embola iz pljučne arterije) lahko reši življenje.
Če se emboli kljub vsemu preventivnemu zdravljenju ponavljajo ali če antikoagulanti povzročijo močne krvavitve, je mogoče v veliko votlo veno (glavno veno, ki vodi iz nog ij medenice v desno stran srca) z operacijo vstaviti filter. Strdki po navadi izvirajo iz nog oz. medenice, takšen filter pa prepreči, da bi ju zaneslo v pljučno arterijo.
Vprašanja in odgovori
Kakšni so opozorilni znaki pljučne embolije?
- Zasoplost, ki se lahko pojavi iznenada.
- Bolečina v prsnem košu, ki se lahko poslabša, ko vdihnete in je tako močna, kot bi imeli srčni napad.
- Omotičnost ali omedlevica zaradi nenadnega padca krvnega tlaka.
- Kašelj, ki lahko vsebuje kri[1].
Ali je pljučna embolija življenjsko nevarna?
Pljučna embolija je lahko smrtno nevarna, še posebej brez zdravljenja. Lahko namreč povzroči več zapletov, vključno s srčnim zastojem, ko srce nenadoma preneha biti[2].
Ali lahko pljučna embolija izgine?
V večini primerov upamo, da bo naše telo sčasoma samo raztopilo strdek in samodejno saniralo težavo. Če ne, bo morda potrebno sprejeti bolj drastične ukrepe. Med hospitalizacijo se zdravilo aplicira injekcijsko, kasneje po odpustitvi pa se izvaja zdravljenje s pomočjo tablet[3].
Kako vem, če imam embolijo?
Najpogostejši simptomi so:
Nenadna kratka sapa (najpogostejša)
Bolečina v prsih (običajno hujša z dihanjem)
Občutek tesnobe[4].
Viri in reference
Veliki zravstveni priročnik za domačo uporabo, Založba mladinska knjiga
- Pulmonary Embolism Symptoms and Diagnosis - https://www.lung.org
- Pulmonary Embolism - https://www.pennmedicine.org
- Treating Pulmonary Embolism - https://www.lung.org
- Dyspnea/Shortness of Breath - https://www.brighamandwomens.org
