DEBELOST IN OBVLADOVANJE TELESNE MASE

»DEBELOST«

Svetovno zdravstveno organizacijo je debelost uvrstilo med bolezni leta 1997. Gre za kronično bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih. Zmanjšuje kakovost življenja, zvišuje obolevanje za številnimi boleznimi, kot so na primer srčno žilne bolezni, sladkorno bolezen in rakova obolenja, in skrajšuje življenjsko dobo.

Debelost v razvitem svetu dobiva razsežnost epidemije in postajo velik zdravstveni ter družbeno ekonomski problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo v letu 2005 v svetu 400 milijonov odraslih ljudi debelih, kar 1,6 milijarde pa jih je imelo povečano telesno težo. Med otroci jih je bilo debelih 20 milijonov. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da naj bi bilo do leta 2015 na svetu že 2,3 milijarde ljudi s povečano telesno težo in več kot 700 milijonov ljudi, ki se po indeksu telesne mase uvrščajo med debele.

INDEKS TELESNE MASE (ITM)

Skladno s kriteriji Svetovne zdravstvene organizacije opredelimo stanja prehranjenosti z indeksom telesne mase, kot je prikazano v preglednici l. Indeks telesne mase izračunamo kot razmerje med telesno maso (v kg) in kvadratom telesne višine (v metrih). Normalno telesno težo imajo ljudje z vrednostjo indeksa telesne mase z vrednostjo med 18,5 in 24,9. Vrednost indeksa telesne mase pri posameznikih s povečano telesno težo je med 25 in 30, pri debelih pa več kot 30.

Preglednica 1: Opredelitev prehranjenosti z indeksom telesne mase (ITM) po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije (1)

ITM = Telesna teža v kg /višina2

indeks telesne mase    

Prekomerna telesna teža (25 kg/m2 < ITM  30 kg/m2) in debelost (ITM > 30 kg/m2) sta predisponirajoča dejavnika za zvišan krvni tlak in arterijsko hipertenzijo. To sta neodvisna dejavnika tveganja za srčno žilne bolezni, pa tudi za nastanek drugih dejavnikov tveganja, kot sta motnje v presnovi maščob in sladkorna bolezen. Če se indeks telesne mase povečuje, se povečuje tveganje za prezgodnjo smrt.

OBSEG PASU (OP)

Pomemben kazalnik ogroženosti je tudi obseg pasu, iz katerega lahko sklepamo o odpornosti na inzulin in možnosti srčno žilnih bolezni. Opredelitve obsega pasu, ki kaže na zvečano ogroženost, je prikazan v preglednici 2.

Preglednica 2: Opredelitve obsega pasu po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije

Obseg pasu, ki znaša več kot 95 cm pri moških oziroma več kot 85 cm pri ženskah, oziroma obseg pasu nad 102 cm pri moških in nad 88 cm pri ženskah, povečuje ogroženost za srčno žilne bolezni.

Lekarniški farmacevti priporočamo vsem s prekomerno telesno maso in/ali z zvečanim obsegom pasu, naj spremenijo življenjski slog. Redna zdrava prehrana in gibanje vam lahko pomagata pri obvladovanju telesne teže in obsega pasu. S tem boste zmanjšali tveganja za nastanek nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so na primer srčno žilne bolezni in sladkorna bolezen.

PREHRANA

Zdravo prehranjevanje naj postane sestavni del vašega načina življenja in hkrati vsakodnevni užitek. Vaš vsakodnevni jedilnik naj sestavlja čim bolj pestra hrana. Pomemben del zdrave prehrane sta sadje in zelenjava, saj sta biološko visokovredni skupini živil z nizko energijsko gostoto. Sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov, mineralov, antioksidantov, prehranske vlaknine in drugih zaščitnih snovi.

PRIPOROČILA ZA ZDRAVO PREHRANJEVANJE

 l.    V jedi uživajte in jejte redno. Izbirajte pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora.
2.    Izbirajte živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov.
3.    Večkrat dnevno jejte različno zelenjavo in sadje.
4.    lzberite lokalno pridelano in svežo zelenjavo ter sadje.
5.    Nadzorujte količine zaužite maščobe in nadomestite večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi rastlinskimi olji.
6.    Nadomestite mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom.
7. Dnevno uživajte priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov.
8.    Jejte manj slano hrano.
9.    Omejite uživanje slodkorja in sladkih živil.
10.    Zaužijte dovolj tekočine.
11.    Omejite uživanje alkohola.
12.    Hrano pripravljajte zdravo in higiensko.

TELESNA DEJAVNOST

Telesna nedejavnost je dokaj močan neodvisni napovednik umrljivosti zaradi srčno žilnih bolezni. Z redno blago do zmerno telesno dejavnostjo se krvni tlak zniža. Gibanje pa je tudi izjemno pomembna nefarmakološka intervencija pri zdravljenju arterijske hipertenzije. Telesna dejavnost, zlasti hoja, je obratno sorazmerno s telesno težo, indeksom telesne mase, razmerjem pas/boki, krvnim tlakom, koncentracijo inzulina, holesterola in trigliceridov. Pomanjkanje telesne aktivnosti dokazano povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov.
Priporočamo redno zmerno aerobno telesno delovnost, ki vključuie hojo, tek, plavanje in kolesarjenje. Redno vadbo priporočamo vsaj dvakrat do trikrat na teden, in sicer od 25 minut do ene ure. Za posamezno vajo ali aktivnost lahko s preprostim testom ugotovite, ali je za vsa primerna: če med vadbo lahko spregovorite pet besed, ne da bi pri tem vdihnili, je vaja primerna. Če pa ne morete spregovoriti niti treh besed, ne da bi vdihnil! je vaja prenaporna.
Ustrezna težavnost vadbe je odvisna od tega, kakšna je vaša začetna telesna kondicija in pripravljenost. Pacientom, ki imajo zdravstvene težave, ali pa tistim, ki se že dlje časa niso ukvarjali s telesno dejavnostjo, svetujemo, da se o vadbi posvetujejo z zdravnikom. Odsvetujemo aktivnosti z dolgotrajnimi in nenadnimi napori ter hitrimi obremenitvami (fitnes, skoki v hladno vodo, itd)
Priporočamo tudi izvajanje sprostitvenih tehnik, kot sta na primer joga ali avtogeni treningi, saj ugodno vplivajo na psihofizično počutje ljudi.

Vir: zgibanka LZS