Na tem mestu predstavljamo vse, kar ste kadarkoli želeli vedeti o bolečini. Izvedeli boste vse in še več.
Vzroki | Vrste bolečin | Prenešena bolečina | 10 stopenj bolečine | Kdaj poiskati pomoč? | Diagnoza | Zdravljenje | Zaključek | Vprašanja in odgovori | Viri/reference
Kaj je bolečina?
Bolečina je splošen izraz, ki opisuje neprijetne občutke v telesu. Izhaja iz aktivacije živčnega sistema.
Bolečina lahko predstavlja zgolj moteče stanje, lahko pa je tako intenzivna, da je izčrpavajočega značaja. Občuti se jo lahko kot oster vbod ali kot topa bolečina. Bolečino lahko opišemo tudi kot utripajočo, ščipajočo, zbadajočo ali kot pekočo bolečino.
Bolečina je lahko persistentna (vztrajajoča), lahko se pogosto začne in hitro ustavi ali pa se pojavi le pod nekaterimi pogoji. Lahko je akutna, razvije se nenadoma in traja kratek čas, ali pa je lahko kronična z nenehnimi neprijetnimi občutki, ki trajajo ali se ponavljajo več mesecev ali let.
Bolečina je lahko lokalizirana in prizadene zgolj določen del telesa. Lahko pa je tudi splošnega značaja, na primer bolečine v telesu, ki so povezane z gripo.
Ljudje se na bolečino odzivajo zelo različno. Nekateri jo tolerirajo, drugi pa jo prenašajo težje. Bolečina je zelo subjektivn, pogosto neprijetno občutenje.
POUDAREK - članki na temo bolečine
Bolečina nam sporoča, da je lahko nekaj v našem organizmu narobe, in nam daje namige o vzroku. Nekatere bolečine diagnostificiramo enostavno in jih je mogoče obvladati doma. Druge vrste bolečine pa predstavljajo resna zdravstvena stanja, ki jih je treba zdraviti.
Kaj je prenešena bolečina in kakšna je povezava s srčnim napadom?
Prenešena bolečina je, kadar bolečino, ki jo čutite v enem delu telesa, dejansko povzroči bolečina ali poškodba v drugem delu telesa.
Na primer, poškodovana trebušna slinavka lahko povzroča bolečine v hrbtu ali pa srčni napad lahko povzroči bolečino v čeljusti.
Prenešena bolečina je lahko simptom resnih težav ali okvar, ki se dogajajo v vašem telesu. Pomembno je razumeti, kako in zakaj se to zgodi.
Več si lahko o prenešeni bolečini (angleško Referred pain) ogledate na sledeči video predstavitvi:
Vzroki nastanka prenešene bolečine
Preprosto povedano, prenešena bolečina se zgodi, ker se živci v vašem telesu povežejo.
Ko vaše telo občuti dražljaj bolečine, vaš živčni sistem prenese signal v možgane. Možgani nato pošljejo telesu signal občutenja bolečine.
Raziskovalci si še vedno prizadevajo razumeti natančen mehanizem in razlog, zakaj ima vaše telo takšno reakcijo.
Spodaj je nekaj pogostih vzrokov za prenešeno bolečino:
Srčni infarkt
Srčni infarkt je pogost razlog, zakaj ljudje doživljajo bolečino. Prenešene bolečine lahko ob taki situaciji občutite v čeljusti, zobeh in ramenih.
Bolečina se pojavi, ko se vaše telo začne odzivati na blokado v srčnih zaklopkah, ki lahko sproži srčni napad.
Iz prikaza se naučite prepoznati tudi znake morebitnega infarkta in jih opišemo s kratico FAST
Face - OBRAZ se zaviha navzdol
Arms - ROKE Ali lahko privdignete one roke?
Speech - GOVOR je nejasen iz precej zmeden
Time - ČAS je izrednega promena, tokaj pokličite urgenco
Fantomska bolečina v okončinah
Če so vam amputirali roko, nogo ali okončino, je običajno, da čutiti bolečino, za katero vaše telo misli, da prihaja iz odstranjenega dela telesa.
Na primer, morda boste občutili bolečino v zgornjem delu stegna zaradi amputirane noge.
Kehrov znak
Kehrov znak je bolečina, ki jo čutite v lopatici. Ta bolečina posebej kaže na pretrgano ali poškodovano vranico.
Zamrznitev možganov (Brain Freeze)
Zamrznitev možganov, ki se pogosteje zgodi po pitju mlečnega napitka ali po uživanju sladoleda, bi lahko šteli za vrsto omenjene prenešene bolečine.
Dražljaj prenešene bolečine se pogosto dogaja v ustih in žrelu. Vendar je vaš valgusni živec stimuliran, bolečina pa se čuti v možganih in na zadnji strani glave.
Da, tudi možgani lahko zamrznejo, preverite razlago strokovnjaka:
Kaj povzroča bolečino?
V nekaterih primerih je bolečina očitno posledica evidentne poškodbe ali zdravstvenega stanja. V drugih primerih je lahko vzrok bolečine manj očiten ali je celo neznan.
Nekateri pogosti vzroki bolečine vključujejo:
- glavobol
- zobobol
- vneto grlo
- bolečine v trebuhu ali krči
- mišični krči
- ureznine, opekline ali modrice
- zlomi kosti
Mnoge bolezni ali motnje kot so gripa, artritis, endometrioza in fibromialgija, lahko povzročijo bolečino, glede na osnovni vzrok pa se lahko pojavijo tudi drugi simptomi. To lahko vključuje utrujenost, otekanje, slabost, bruhanje ali spremembe razpoloženja.
Vrste bolečin
Obstaja več različnih vrst bolečine. Mogoča je tudi situacija, ko je mogoče doživeti več vrst bolečin hkrati. Če vas boli, lahko prepoznavanje vrste bolečine pomaga zdravniku, da zoži možne vzroke in pripravi učinkovit načrt zdravljenja.
Akutna bolečina
Akutna bolečina se razvije v kratkem času. Pojavi se običajno nenadoma, pogosto kot posledica znane poškodbe, bolezni ali medicinskega postopka oziroma posega.
Akutna bolečina je lahko posledica denimo:
- poškodbe, kot so ureznine, opekline, mišični prelomi ali zlomi kosti
- bolezni, kot so zastrupitev s hrano , strep v grlu ali vnetje slepiča
- medicinskega posega, kot so dajanje injekcije, zobozdravstveni poseg ali operacija
Akutna bolečina je ponavadi ostra, sila neprijetna in ni topega značaja. Običajno mine v nekaj dneh, tednih ali mesecih po zdravljenju oziroma po odpravi vzroka.
Skoraj vsakdo v določenem življenjskem obdobju doživi akutno bolečino.
Kronična bolečina
Kronična bolečina ponavadi traja dlje časa ali pa jo občutimo v obliki pulzov - torej pride in mine. Takšno stanje akutne bolečine lahko traja tudi več mesecev ali let. Lahko je posledica različnih zdravstvenih stanj, kot so artritis, fibromialgija, kronična migrena ali rak.
Nekateri ljudje so podvrženi akutni bolečini po poškodbi, občutijo jo lahko po zacelitvi začetne poškodbe.
V nekaterih primerih je zelo težko ugotoviti vzrok kronične bolečine. Nekateri ljudje namreč doživljajo kronično bolečino tudi v primeru, kadar ni vidnih dokazov o poškodbi tkiva ali morebitni bolezni. Taki bolečini pravimo funkcionalna bolečina.
Nacionalna raziskava (ZDA - zaupanja vreden vir) ugotavlja, da je leta 2019 približno 1 od petih odraslih v ZDA imel kronično bolečino. Več kot 7 odstotkov jih je imelo kronične bolečine, ki so pogosto omejevale njihove dejavnosti v službi ali širše.
Video: kako huda je lahko bolečina akutnega značaja - preverite ali je lahko ščegetanje s peresom enako kot dotikanje s plamenom? Vas zanima? Da, kronična bolečina ni le kaprica, je bolezen.
Nociceptivna bolečina in delitev
Nociceptivno bolečino povzroča poškodba tkiva. Na primer, lahko je posledica poškodb, kot so ureznine, opekline, modrice ali zlomi. Lahko je tudi posledica nekaterih zdravstvenih stanj, ki povzročajo vnetja in poškodbe tkiv, kot so artritis, osteoporoza ali vnetna črevesna bolezen (KVČB).
Ko se nociceptivna bolečina razvije v koži, mišicah, vezi, kitah, sklepih ali kosteh, je znana kot somatska bolečina . Ko se razvije v vaših notranjih organih, je znana kot visceralna bolečina.
Nociceptivna bolečina je lahko akutna ali kronična, odvisno od osnovnega vzroka. Lahko se počuti boleče, utripajoče ali ostro.
Nociceptivna bolečina v določenem obdobju življenja prizadene skoraj vsakega.
Nevropatska bolečina
Nevropatska bolečina je posledica poškodbe živcev, ki jo lahko povzročijo različne poškodbe in bolezni. Signifikanten primer tovrstne bolečine je predvsem v predeli hrbtenice in je ponavadi posledica staranja in prekomerne obrabe hrbteničnih vretenc. Če namreč kateri od diskov v hrbtenici zdrsne in pritisne na živec se ponavadi razvije tako imenovana nevropatska bolečina.
Nevropatska bolečina je lahko tudi posledica nekaterih bolezni, kot so diabetes, multipla skleroza ali rak.
Ena izmed študij v ZDA je pokazala, da 10 odstotkov odraslih doživlja bolečino, ki je najverjetneje nevropatskega značaja. Ponavadi je v večini primerov bolečina kronična, lahko pa se pojavijo tudi akutne nevropatske bolečine.
Nevropatsko bolečino se lahko počuti kot zabadanj ali neprijeten pekoč občutek. Morda boste dognali tudi, da v ste v primeru nevropatske bolečine preobčutljivi na dotik, gibanje ali izmenjavo vroče in hladno.
Video: Kaj je nevropatska bolečina?
Funkcionalna bolečina
Funkcionalna bolečina je bolečina, ki je povzročena brez očitnih deformacij ali poškodb telesa.
Več kot 15 odstotkov svetovnega prebivalstva ima sindrom funkcionalne bolečine, poročajo raziskovalci iz BJA Education iz ZDA.
Primeri sindromov funkcionalne bolečine:
- fibromialgija, ki povzroča razširjene bolečine po telesu
- sindrom razdražljivega črevesja, ki povzroča bolečine v trebuhu
- disfunkcija temporomandibule, ki povzroča bolečine v čeljusti
- kronične srčne bolečine v prsih, ki povzročajo bolečine v prsih
10 stopenj bolečine
Numerična ocenjevalna lestvica (NRS-11) je 11-stopenjska lestvica namenjena za pacientovo samooceno glede bolečie. Temelji izključno na sposobnosti opravljanja vsakodnevnih dejavnosti (ADL) in lahko se uporablja za odrasle in otroke, stare 10 let ali več.
| Ocena | Raven bolečine |
|---|---|
| 0 | Brez bolečin |
| 1–3 | Blaga bolečina (nadležno, malo moti ADL-je) |
| 4–6 | Zmerna bolečina (znatno moti ADL) |
| 7–10 | Huda bolečina (onemogočeno izvajanje ADL-jev) |
Video: razlaga lestivce bolečine
Kdaj poiskati pomoč?
Za bolečino poiščite zdravniško pomoč, če je bolečina:
- posledica poškodbe ali nesreče, ki je lahko povzročila znatno škodo kjerkoli na telesu, vključno s hudo ali neobvladljivo krvavitvijo, zlomom kosti ali poškodbo glave
- akutna in ostra notranja bolečina, ki je lahko znak resne težave, kot je razpoka v predelu slepiča ali perforacija črevesja
- ki se nahaja v predelu prsi, hrbta, ramen, vratu ali čeljusti in jo spremljajo še morebitni drugi potencialni znaki ali simptomi srčnega napada, kot so pritisk v prsih, zasoplost, omotica, šibkost, hladen znoj, slabost ali bruhanje
- poseg v vaše vsakdanje življenje, vključno s sposobnostjo spanja, dela ali sodelovanja v drugih za vas pomembnih dejavnostih.
Kako se diagnosticira bolečina?
Če zaradi neprijetne bolečine poiščete zdravniško pomoč, bo zdravstveni delavec najprej opravil fizični pregled in vam zastavil nekaj vprašanj. Bodite pripravljeni natančno opisati bolečino, vključno s tem, kdaj se je začela, kdaj je najbolj intenzivna in ali je blaga, zmerna ali huda.
Zdravnik vas bo morda vprašal tudi:
- kako bolečina vpliva na vaše življenje
- če imate tudi druge simptome
- če obstajajo sprožilci, ki bolečino poslabšajo
- če imate diagnosticirano specifično ali drugo zdravstveno stanje
- če ste imeli kakšne nedavne poškodbe ali bolezni
- če ste pred kratkim spremenili prehrano ali vadbo
- če jemljete zdravila ali dodatke
Glede na vaše simptome in anamnezo vas bo zdravnik napotil na izvajanje enega ali več naslednjih testov za preverjanje možnih vzrokov bolečine:
- preiskava krvi, urina, test blata ali cerebralni hrbtenjačni fluid test za preverjanje znaa okužbe ali morebitnih druge bolezni
- endoskopija za preverjanje znakov poškodb ali drugih težav v predelu dihal, prebavil, sečil ali reproduktivnih organov
- Rentgen, CT, MRI ali ultrazvok za preverjanje znakov poškodb mišic, vezi, kit, kosti, živcev ali notranjih organov
- biopsija za odvzem vzorca tkiva za analizo
- testi živčne funkcije s čimer se ugotovi, kako delujejo vaši živci
- psihološki testi za preverjanje morebitnih depresivnih stanj
Če se ne najdejo nobeni znaki - denimo poškodbe tkiv, ki bi lahko povzročala bolečino, imate morda sindrom funkcionalne bolečine. Ti sindromi se diagnosticirajo na podlagi simptomov, potem ko so izključeni vsi drugi možni vzroki.
Kako se zdravi bolečina?
Zdravljenje bolečine je odvisno od osnovne težave ali poškodbe, ki bolečino povzroča, če je znana. Akutne bolečine običajno izginejo, ko je vzrok zdravljen ali odpravljen. Kronično bolečino je težje obvladati, zlasti če gre za funkcionalno bolečino, ki je posledica neznanega vzroka.
Če trpite za bolečino, ki jo povzroči poškodba, se lahko sčasoma naravno pozdravi ali pa boste morda vseeno potrebovali zdravila, operacijo ali drugo zdravniško pomoč. Če bolečino povzroči okužba, se lahko sama odpravi ali pa boste morda potrebovali zdravila.
Če imate kronično zdravstveno stanje, kot denimo artritis, rak ali kronična migrena, vam bo zdravnik morda predpisal zdravila, kirurški poseg ali druge načine zdravljenja.
Vaš zdravstveni delavec vam lahko priporoči tudi zdravljenje za lajšanje same bolečine.
Možnosti so sledeče:
- zdravila za lajšanje bolečin brez recepta, kot so acetaminofen, aspirin ali ibuprofen
- protivnetna zdravila na recept, na primer kortikosteroidi ali nekatere vrste zaviralcev COX-2
- opioidna zdravila, ki se lahko predpišejo pri akutni bolečini po poškodbi ali po operaciji
- antidepresivi ali zdravila proti napadom depresije, ki se lahko predpišejo za nekatere vrste nevropatske bolečine ali sindroma funkcionalne bolečine
- fizikalna terapija, ki lahko pomaga pri lajšanju bolečin, nastalih zaradi poškodb ali nekaterih zdravstvenih stanj, kot sta artritis ali multipla skleroza
- delovna terapija, ki vam lahko pomaga, da se naučite, kako prilagoditi svoje dnevne aktivnosti in okolja, da omejite nastanek bolečine
Tabela: naštete so sestavine in njihova učinkovitost
| Etorikoksib 180/240 | 248 | 77 |
| Etorikoksib 100/120 | 500 | 70 |
| Valdekoksib 40 | 473 | 73 |
| Dipiron 1000 | 113 | 79 |
| Ibuprofen 600/800 | 165 | 86 |
| Valdekoksib 20 | 204 | 68 |
| Ketorolac 20 | 69 | 57 |
| Ketorolac 60 (intramuskularno) | 116 | 56 |
| Diklofenak 100 | 545 | 69 |
| Piroksikam 40 | 30 | 80 |
| Celekoksib 400 | 298 | 52 |
| Paracetamol 1000 + kodein 60 | 197 | 57 |
| Oksikodon IR 5 + paracetamol 500 | 150 | 60 |
| Bromfenak 25 | 370 | 51 |
| Rofekoksib 50 | 675 | 54 |
| Oksikodon IR 15 | 60 | 73 |
| Aspirin 1200 | 279 | 61 |
| Bromfenak 50 | 247 | 53 |
| Dipiron 500 | 288 | 73 |
| Ibuprofen 400 | 5456 | 55 |
| Bromfenak 100 | 95 | 62 |
| Oksikodon IR 10 + paracetamol 650 | 315 | 66 |
| Diklofenak 25 | 502 | 53 |
| Ketorolac 10 | 790 | 50 |
| Paracetamol 650 + tramadol 75 | 679 | 43 |
| Oksikodon IR 10 + paracetamol 1000 | 83 | 67 |
| Naproxen 400/440 | 197 | 51 |
| Piroksikam 20 | 280 | 63 |
| Lumirakoksib 400 | 370 | 48 |
| Naproxen 500/550 | 784 | 52 |
| Diklofenak 50 | 1296 | 57 |
| Ibuprofen 200 | 3248 | 48 |
| Dekstropropoksifen 130 | 50 | 40 |
| Paracetamol 650 + tramadol 112 | 201 | 60 |
| Bromfenak 10 | 223 | 39 |
| Petidin 100 (intramuskularno) | 364 | 54 |
| Tramadol 150 | 561 | 48 |
| Morfij 10 (intramuskularno) | 946 | 50 |
| Naproxen 200/220 | 202 | 45 |
| Ketorolac 30 (intramuskularno) | 359 | 53 |
| Paracetamol 500 | 561 | 61 |
| Celekoksib 200 | 805 | 40 |
| Paracetamol 1500 | 138 | 65 |
| Ibuprofen 100 | 495 | 36 |
| Oksikodon IR 5 + paracetamol 1000 | 78 | 55 |
| Paracetamol 1000 | 2759 | 46 |
| Paracetamol 600/650 + kodein 60 | 1123 | 42 |
| Paracetamol 650 + dekstropropoksifen (65 mg hidroklorida ali 100 mg napsilata) | 963 | 38 |
| Aspirin 600/650 | 5061 | 38 |
| Paracetamol 600/650 | 1886 | 38 |
| Ibuprofen 50 | 316 | 32 |
| Tramadol 100 | 882 | 30 |
| Tramadol 75 | 563 | 32 |
| Aspirin 650 + kodein 60 | 598 | 25 |
| Oksikodon IR 5 + paracetamol 325 | 149 | 24 |
| Ketorolac 10 (intramuskularno) | 142 | 48 |
| Paracetamol 300 + kodein 30 | 379 | 26 |
| Bromfenak 5 | 138 | 20 |
| Tramadol 50 | 770 | 19 |
| Kodein 60 | 1305 | 15 |
| Placebo | 10.000 | 18 |
Iz tabele je moč razbrati, da je nabolj smiselno za efektivno lajšanje bolečin izbrati sledeče učinkovine: Piroksikam 40, Piroksikam 40, najbolje pa se je odrezal: Ibuprofen 600/800.
Zdravnik vam lahko priporoči tudi dopolnilne terapije, kot so:
- biofeedback, pri katerem terapevt z elektronskimi napravami pomaga, da se naučite zavestno nadzirati telesne funkcije, kot je denimo dihanje
- akupunktura ali akupresura, pri kateri zdravnik stimulira določene točke pritiska na telesu, da pomaga lajšati kronično bolečino
- masaža, pri kateri terapevt drgne, gnete ali pritiska na mišice ali druga mehka tkiva, z namenom, da olajša napetost in bolečino
- meditacija, pri kateri svoj um usmerite na načine, namenjene lajšanju stresa in napetosti
- tai chi ali joga, ki združuje nežne gibe in globoko dihanje, da raztegnete, razgibate in spodbudite vaše mišice ter omilite morebitno napetost
- progresivna mišična sprostitev, pri kateri zavestno zategnete in nato sprostite različne mišične skupine za spodbujanje naravne sprostitve
- vodeni posnetki, s pomočjo katerih vizualizirate pomirjujoče poze
Video: mogoče vam lahko pomaga tudi kakšna izmed metod nadzora bolečine, ki ne pomeni zgolj jemanja zdravil. Preverite v spodnjem prispevku.
Zdravnik vam lahko priporoči tudi spremembe življenjskega sloga ali morebitna domača zdravila za lažje obvladovanje bolečin.
Na primer, morda vas bodo spodbudili, da:
- nanesite z brisačo zavit hladen paket ali led, da zmanjšate boleče otekanje in vnetje zaradi morebitnih poškodb ali kroničnih stanj, kot je artritis
- nanesite grelne blazinice ali si privoščite tople kopeli, da olajšate togost mišic, bolečino ali krče
- omejite ali se izogibajte določenim aktivnostim ali sprožilcem, ki poslabšajo bolečino
- sprejeti ukrepe za omejitev in lajšanje stresa
- redno vadite in se razgibujete
- dovolj spite
- izgubite prekomerno težo
Za lažje poškodbe, ki ne zahtevajo zdravniške oskrbe, upoštevajte splošno pravilo RICE:
Rest (spočitje) poškodovano območje
Ice (hlajenje) poškodovanega območja, tako da se uporabi v brisačo ovita vrečka ledu - tovrsten paket nanesite za 10 do 20 minut naenkrat
Compress (obložite) poškodovano območje, tako da ga ovijete v elastični povoj in sicer tako dobro, da zagotovi podporo, vendar ne tako močno, da povzroči odrevenelost
Elevate (privzdignite) poškodovano območje nad nivo svojega srca.
Zaključek
Bolečina je znak, da je nekje v ali na vašem telesu nekaj narobe. Povzročajo jo lahko številne poškodbe, bolezni in sindromi funkcionalnih bolečin.
Na splošno je najučinkovitejši način zdravljenja bolečine odprava osnovnega vzroka, če ga je mogoče prepoznati. V nekaterih primerih se poškodba ali bolezen, ki povzroča bolečino, lahko pozdravi ali razreši sama. V drugih primerih boste morda potrebovali zdravila, kirurški poseg ali druge terapije za zdravljenje vzroka. Včasih zdravnik ali specialist morda ne bo mogel ugotoviti vzroka.
Če menite, da bolečino povzroča resna poškodba ali bolezen, za katero je potrebna zdravniška pomoč, se obrnite na svojega zdravnika ali nujno medicinsko pomoč. Sporočite jim, če morebiti trpite za bolečino, ki ovira vaše vsakdanje življenje.
Vaš zdravstveni delavec vam lahko pomaga razviti načrt za obvladovanje bolečine.
Vprašanja in odgovori
Katere so 3 vrste bolečine?
Obstajajo 3 splošno sprejete vrste bolečine, pomembne za mišično-skeletne bolečine:
- Nociceptivna bolečina (vključno z nociceptivno vnetno bolečino)
- Nevropatska bolečina.
- Nociplastična bolečina.[1]
Zakaj obstaja bolečina?
Bolečino običajno sprožijo sporočila, ki jih pošiljajo tkiva telesa, ko so ta tkiva predstavljena z nečim potencialno nevarnim. Nevroni, ki prenašajo ta sporočila, se imenujejo nociceptorji ali receptorji nevarnosti. Sistem, ki zaznava in prenaša škodljive dogodke, imenujemo "nocicepcija".[2]
Viri in reference
Vir: Družinski zdravstveni vodnik. Konvencionalno in alternativno zdravljenje
1. Pain types - https://painhealth.csse.uwa.edu.au/pain-module/pain-types/
2. Pain really is in the mind, but not in the way you think - https://theconversation.com/pain-really-is-in-the-mind-but-not-in-the-way-you-think-1151
