Vitamin B12 ali z drugo besedo tudi cianokobalamin ali kobalamin, je vodotopen vitamin in vsestransko hranilo z zelo pomembno vlogo v različnih metaboličnih in nevrotransmisijskih poteh. Cianokobalamin je nujna sestavina človeške prehrane.
Največjo koncentracijo vitamina B12 ali cianokobalamina najdemo v hrani, ker pa veliko ljudi s sodobnim načinom življenja ne zagotavlja zadostnega vnosa vitamina B12 v telo skozi hrano, je jemanje prehranskega dopolnila bistveno bolj dobrodošlo.
Pomanjkanje tega vitamina lahko privede do različnih resnih ali motečih zdravstvenih težav in simptomov, zato je dodatno uživanje pomankljivega vitamina B12 še tako bolj pomembno. Če našemu telesu ne priskrbimo zadostne koncentracije vitamina B12, prav tako prispevamo k zmanjšanju sinteze DNK in nekaterih celic, v katerih poteka podvajanje in delitev kromosomov. Te spremembe so najbolj očitne v tkivih, kjer se celice hitro delijo, to sta kostni mozeg in prebavni sistem.
Vitamin B12 ima prav tako pomembno vlogo v metabolizmu, upravljanju z telesno energijo in tvorbi eritrocitov ali rdečih krvničk.
Uporaba B12 je večstranska:
- zdravljenje in profilaksa perniciozne anemije,
- mielocitna in megaloblastična anemija,
- alkoholizem,
- gastrektomija,
- gastritis,
- hipertiroidizem,
- renaine bolezni,
- stres
Vitamin B12 in njegova zgodovina uporabe
Odkritje vitamina B12 se je zgodilo pred 170 leti in je kasneje povezano z dvema Nobelovima nagradama. Minot in Murphy sta dobitnika prve Nobelove nagrade za eksperiment, v katerem sta dokazala, da v jagnječjih jetrih obstaja snov, s katero je mogoče zdraviti perniciozno anemijo. Dvajset let kasneje sta Smith in Parker izolirala B12 v kristaliničnem stanju in mu določila kristalno strukturo. To odkritje je prineslo drugo Nobelovo nagrado.
Kolikšno količino vitamina B12 zares potrebuje naše telo?
Priporočene dnevna količina za zdravo odraslo osebo je 2 µg in to je količina, ki jo dosežemo že z običajno prehrano. Ameriško združenje Food and Nutrition Board je leta 1998 sprejelo korekcijo teh vrednosti, ki za odrasle ženske in moške znašajo 2.4 µg/dan. Pri ljudeh, ki se držijo vegeterijanske ali veganske diete, je dodaten vnos vitamina B12 še tako bolj poglaviten, saj se domneva, da ima kar 90% ljudi, ki se držijo omenjenih diet, pomanjkanje vitamina B12 v svojem telesu.
Z uporabo prehranskih dopolnil ali skrbnem dodajanju specifičnih jedi v našo prehrano, bomo poskrbeli za celovito zdravje našega telesa, tudi če se držimo določenih diet.
Bogati viri vitamina B12 so ribe, morski sadeži, rumenjak, mleko in fermentirani siri. Meso nima veliko vitamina B12, vendar so parenhimatozni organi (srce, ledvice, jetra) bogat vir vitamina B12. V zelenjavi ni najden, vendar so lahko bakterije na zelenjavi za vegetarijance vir vitamina B12. S kuhanjem se izgubi zelo malo vitamina B12 iz hrane.
Najpogostejši vzroki pomanjkanja vitamina B12 so pomanjkanje notranjih dejavnikov in preniciozna anemija, delna ali popolna gastrektomija, malabsorbcija ter vnetne črevesne bolezni. Hipovitaminoza B12 se kaže s hematološkimi, prebavnimi in nevrološkimi motnjami. Nevrološka motnja se začne z degenerativnimi spremembami v mielinskih ovojnicah, nato v aksomih. Simptomi nevroloških motenj so parestezije, splošna oslabelost, motnja tetivnih refleksov in spastičnost.
Vitamin B12 se lahko v telo vnaša peroralno in parenteraino, bodisi v čisti obliki bodisi v kombinaciji z drugimi vitamini in minerali. Izbira pripravka je odvisna od vzroka pomanjkanja. V preventivi in zdravljenju njegovega pomanjkanja se običajno uporabljajo intramuskularne injekcije cianokobalamina ali hidroksikobalamina.
Z ohranjanjem primerne koncentracije tega ključnega hranila v našem telesu, bomo prispevali k boljšem splošnem počutju ter si obenem izboljšali kvaliteto našega zdravja in življenja in se izognili morebitnim težavam v prihodnosti.
Zaužitje previsokega odmerka vitamina B12 ni toksično ter je povem varno. Ker ima sposobnost topljivosti v vodi, ga telo absorbira le toliko, kot ga potrebuje, prekomerno količino pa iz telesa izloči skozi urin.
Kemična sestava B12 vitamina
Jedro vitamina B12 sestavljajo štirje reducirani pirolni obroči (A, B, C, D), ki so med seboj povezani s tremi metilenskimi vezmi in neposredno povezavo med obročema A in C. Kobalt je središče molekule in je s čvrsto kovalentno vezjo vezan na 4 dušikove atome. Po svoji zgradbi je podoben porfirinskemu obroču. Vsebnost kobalta je pomembna za biološko dejavnost. Cianokobalam ali vitamin B12 je edina znana naravna spojine, ki vsebuje kobalt. Vsebuje tudi nukleotidni ostanek (baza + sladkor + fosforna kislina). Nukleotidni ostanek je 5-dezoksi-adenozil-kobalamin.
Glede na skupino, ki je kompleksno vezana na kobalt, se razlikujejo različni derivati (na primer cianokobalamin (R= -CaN), hidroksikobalamin (R= -OH) in metilkobalamin (R= -CH3).
Cianokobalamin je farmakoterapevtsko stabilna oblika vitamina. Metilkobalamin in 5-dezoksi-adenozil-kobalamin se nahajata v naravi, vendar sta nestabilna in prehajata v hidroksikobalamin. Metilkobalamin in 5-dezoksiadenozil-kobalamin sta v organizmu delujoči obliki vitamina, tj. delujeta kot koencima. Cianokobalamin in hidroksikobalamin, ki se lahko uporabljata terapevtsko, in drugi kobalamini, ki se nahajajo v hrani, se morajo pretvoriti v zgoraj navedeni aktivni obliki.
Fiziološka vloga in farmakološki učinek B12 vitamina
Fiziološka vloga ali natančneje metabolične funkcije vitamina B12 so številne. Neposredno ali posredno je vključen v pravzaprav vse metabolične sisteme. Kobalamini so esencialni za normalno rast in prehrano vseh celic, za normalno eritropoezo ter za regeneracijo epitelnih celic. Vitamin B12 je pomemben za vzdrževanje funkcije mielinskih ovojnic živcev prav tako pa je potreben tudi za celično mitozo.
Kjerkoli se celice množijo, vitamin B12 priskoči na pomoč. Prav tako je vključen v proces sinteze proteinov prek sinteze aminokisline metionin.
Interakcije vitamina B12 z zdravili in drugimi vitamini
Aminoglikozidni antibiotiki, aminosalicilna kislina in njene soli, kolhicin, antikonvulzivi (fenitoin, tenobarbiton, primidon), inhibitorji H2 receptorjev histamina, neomicin. Ta zdravila in povečan vnos alkohola v dveh tednih ali dlje lahko zmanjšajo absorbcijo B12 iz prebavnega trakta. Treba se je izogibati hkratni uporabi.
Oralni kontraceptivi povzročijo zmanjšanje koncentracije B12 v serumu. Kloramfenikol (zlasti če se daje pareneteralno) lahko zmanjša delovanje B12 pri anemiji. Folna kislina, predvsem veliki in stalni odmerki lahko zmanjšajo koncentracijo B12 v krvi. Askorbinska kislina (vitamin C) lahko zmanjša dejansko količino vitamina B12 in vitro. To se zgodi, če se v eni uri zaužijejo veliki odmerki askorbinske kisline skupaj s peroralnim vitaminom B12. Prednizon pri nekaterih bolnikih s perniciozno anemijo lahko poveča absorbcijo vitamina B12, vendar ne pri bolnikih s parcialno ali popolno gastrektomijo.
