Oraflogo gel za naravno celjenje dlesni, 10 mL

Vzroki poškodb ustne sluznice

Ustno sluznico lahko poškodujemo pri uživanju trde, ostre hrane (npr. odkruški kosti, skorja, peške od sadja itd.) ali z vročimi napitki. Tudi pri žvečenju hrane lahko ugriznemo v ustnice ali notranjo stran lic, zaradi česar se pojavijo ranice, ki se lahko zagnojijo. Ustno sluznico pa tako lahko ranijo tudi štrleči zobje, robovi plomb in zobne prevleke.

Bakterijske zobne obloge hitro nastajajo na površini zob. Nastajanje zobnega kamna, parodontoze in vnetja dlesni dodatno pospešujejo bakterije, ki se nahajajo na zadnjem delu jezika. Če jezika in zob ne čistimo vsaj dvakrat dnevno, se lahko v nekaj dneh pojavi gingivitis. Vnetje dlesni je večinoma posledica pomanjkljive ustne higiene, razen tega pa bakterije v zobnih oblogah tvorijo kislino, ki napada sklenino, zaradi česar pride do kariesa.
Bakterije dobro uspevajo tudi v zobnem kamnu (na robovih zob), ki je sestavljen iz mineralizirane bakterijske zobne obloge.

Slabo pritrjene zobne proteze povzročajo odebeline, ki se pogosto vnamejo. Ko so zobne proteze zrahljane, se lahko v luknjah in votlinah zaredijo bakterije in povzročijo vnetje. Ker se pri žvečenju pritisk umetnega zobovja prenese na čeljustno kost in ne vanjo, ko se to dogaja pri naravnih zobeh in implantantih, proteze sčasoma izgubijo pravilno lego in jih je potrebno na novo prilagoditi.

Vnetje dodatno pospešujejo pomanjkanje vitaminov, motnje prekrvavitve, diabetes in nihanje hormonov.
Vnetje ustne sluznice in dlesni lahko povzroči tudi alergija na kovinske ali umetne plombe. Enako velja za proteze in instrumente, ki jih uporablja zobozdravnik pri pregledih (injekcije, rokavice iz lateksa, materiali, ki vsebujejo jod, masa za odtis zobovja).
Tudi zaradi slabega imunskega sistema smo bolj dovzetni za infekcije z virusi in glivicami (npr. med ali po bolezni, po porodu, ob stalnem stresu).

Na razvoj povročiteljev bolezni v ustni flori vpliva tudi zdravljenje z glukokortikoidi za inhaliranje (pri astmi) ali antibiotiki (pri infekcijah).

Nekatera močna zdravila (npr. zdravila pri kemoterapiji zaradi raka) zavirajo delitev celic v vseh tkivih, kjer prihaja do hitrih delitev celic. To vpliva tudi na ustno sluznico. Kadar se tkivo ne obnavlja dovolj hitro, je dovzetno za povzročitelje bolezni, posebej za bakterije. Stomatitis je pogosti stranski učinek kemoterapije.

Najpogostejša vzroka vnetij ustne sluznice in dlesni pa sta pomanjkanje ustne higiene in mlečni zobje, ki jih je prizadel karies. Tudi prva okužba z virusom herpesa lahko povzroči vnetje v ustih. Včasih pride do vnetja dlesni pri dojenčkih, ko se pojavijo prvi zobje.

Preventivni ukrepi

Očistite si zobe po vsaki jedi, temeljito pa najmanj dvakrat dnevno. Uporabljajte ščetko z mehkimi ali poltrdimi dlačicami. Zobe ščetkajte z majhnimi krožnimi gibi od dlesni do vrha zob. Če so se na zobeh nabrale zobne obloge ali zobni kamen, je najbolje, da to odstrani zobozdravnik.

Če imate zobno protezo, večkrat obiščite zobozdravnika, da vam jo znova prilagodi (podloži). Zobozdravnik preveri tudi, ali se je ustna sluznica pod protezo spremenila.
Bodite pozorni na robove in kote pri zobnih aparatih, na katerih bi se lahko poškodovali jezik ali lice.

Naj vam zobozdravnik popravi štrleče zobe, ki vam vedno znova poškodujejo ustno votlino.

Afte in herpes na ustnicah

V čem se afte razlikujejo od herpesa?
Do infekcije s herpes-simpleks-virusom tipa 1, ki povzroča vročinske mehurčke, ponavadi pride že v otroštvu, medtem ko so afte majhne, večinoma okrogle in skrajno boleče tvorbe na ustni sluznici, katerim še danes na poznamo vzroka.
Obema je skupno, da se pojavljata na istem predelu ter dejstvo, da povzročata neprijetnosti, čeprav gre za dve popolnoma različni bolezni.

Afte, neznana nadloga
Večina izmed nas dobi afte vsaj enkrat v življenju, vendar nihče ne ve, kaj afte pravzaprav so.

Afta je nadležna, boleča in rumeno obarvana tvorba okrogle oblike v ustni sluznici, ki nam jemlje apetit in nas ovira pri hranjenju. Tovrstne spremembe na koži nimajo nič skupnega s herpesom. Čeprav so afte dokaj pogoste, medicina do danes še ni ugotovila, zakaj nastanejo, niti ni našla primernega zdravila zanje. Afte se redno ali občasno pojavljajo pri približno desetih odstotkih otrok in pri dveh tretjinah mlajših odraslih, pri čemer je interval med pojavljanjem aft od nekaj dni do nekaj let. Tipičen interval je štiri mesece. Včasih se več aft pojavi naenkrat, premer afte pa je povprečno manjši od enega centimetra. Celjenje afte traja od 5 do 14 dni.

Pri približno desetih odstotkih obolelih prihaja tudi do težjih oblik te bolezni. Pri teh ljudeh se pojavljajo afte z večjim premerom, ponavljajo se pogosteje in na ustni sluznici pustijo brazgotine.

Herpes, večni spremljevalec
Herpes-simpleks-virus tip 1, na kratko HSV1, navadno dobimo že v otroštvu. Mimogrede se okužimo pri osebah, ki imajo vročinske mehurčke; okužimo se lahko z neposrednim stikom ali že pri stiku z najmanjšimi delci (kapljična infekcija), ki prihajajo iz vročinskega mehurčka. Pri prvi okužbi se v 99 % primerov ne pojavijo vročinski mehurčki, niti druge težave. Prvo okužbo dobimo že kot dojenčki ali kot otroci, virus pa nikoli na zapusti našega telesa. Naseli se v ganglije, to so majhni živčni vozli zunaj možganov. En tak ganglij se nahaja vzdolž trovejnega živca oziroma petega možganskega živca, ki med drugim uravnava tudi gibanje obraznih mišic. To je eno izmed priljubljenih predelov virusa herpes, ki tam pravzaprav miruje.

Infekcija zaradi stresa
Virus herpesa izbruhne, kadar je naš imunski sistem zaradi različnih razlogov oslabljen. Razlog je lahko manjša infekcija, kot npr. tipičen gripozen infekt (kar nima zveze s pravo gripo ali influenco). Od tod tudi pojem "vročinski mehurček". Vendar pa virus herpesa lahko izbruhne tudi zaradi močnih sončnih opeklin ali stresa v vsakdanjem življenju.

Potek bolezni
Večinoma so infekcije s herpesom blage. Same od sebe izginejo po enem tednu ali največ desetih dneh ter za sabo ne puščajo brazgotin. Kadar se tik po infekciji s herpesom spet pojavi vročinski mehurček, je oblika dosti blažja. Izjeme se pojavijo pri ljudeh s prirojeno ali pridobljeno slabim imunskim sistemom (npr. infekcija s HIV). Pri teh ljudeh je lahko infekcija s herpesom zelo huda, včasih celo usodna.

Rezultati študij uporabe Oraflogo gela

Osnova za izdelavo Oraflogo gela je receptura iz stare obrtniške lekarne v začetku 20. stoletja. Nova receptura je spremenjena v skladu z najnovejšimi izsledki na tem področju.

Oraflogo gel vsebuje mešanice oligo elementov in rastlinskih derivatov, od katerih so nekatere znane še iz časov zdravilstva, nekaj od njih le še iz ljudskega izročila. Lastnosti teh mešanic so z različnimi eksperimentalnimi študijami začeli raziskovati šele v zadnjih desetletjih.

Da bi dokazali učinkovitost sestavin Oraflogo gela za celjenje ran v mehkem tkivu ustne votline, so v stomatološki kliniki na državni univerzi Milano-Bicocca izvedli kontrolno klinično raziskavo. Za to raziskavo so izbrali bolnike s paradontozo in z oralno ulceracijo, ki je nastala kot posledica sprememb pri poškodbah ali aft ter bolnike po ekstrakciji zoba. Za celjenje ran so en teden uporabljali različne preparate, tudi placebo, in nato raziskavo ovrednotili glede na določene parametre, kot so krvavitev, občutljivost na bolečino in druge klinične vidike.

Rezultati raziskave in sklepi
Za raziskavo so izbrali skupno 72 bolnikov iz različnih oddelkov, kot so čeljustna ortopedija, oralna patologija, parodontološki oddelek in oralna kirurgija na stomatološki kliniki državne univerze Milano-Bicocca. Glede na kontrolno skupino so se rezultati močno razlikovali na treh področjih.

Uporaba sestavin Orafloga za celjenje ran v mehkem tkivu ustne votline se je že tretji dan poizkusa pokazala kot učinkovita. Bolečine pri bolnikih z oralno ulceracijo so pojenjale, ne glede na to, ali je bil vzrok posledica sprememb poškodb ali aft.

Tudi pri zabrazgotinjenju ran je bilo opaziti hitrejše ter boljše celjenje, kar je praviloma trajalo 4-6 dni. Uporaba Oraflogo gela je torej priporočljiva za odrasle bolnike z ranami v ustni votlini, nastalimi zaradi poškodb, ki so posledica ugriza ali nefiksirane zobne proteze. Uporaba pa je učinkovita tudi pri otrocih, in sicer za blažitev bolečine in skelenja pri aftah in ranah, ki so npr. posledica ortodontskih aparatov za zobe. Oraflogo gel je enostaven za uporabo in priporočljiv tudi za otroke.

Oraflogo gel se je izkazal za učinkovito sredstvo tud pri lajšanju bolečin in ustavljanju krvavitev po operacijah zoba, in sicer že po treh do štirih dneh. Oraflogo gel je torej blažil bolečine po oralno kirurških posegih. Oraflogo gel je pri paradontalnih težavah zaviral krvavitev dlesni (indeks gingivitisa = 0) in s tem se je pokazalo, da je učinkovit pri gingivitisnem vnetju mehkega tkiva. Oraflogo gel je uspešno deloval tudi v notranjosti dlesni, kar so preiskali s sondiranjem, s čemer so ugotavljali tudi stopnjo odstopanja dlesni.

Rezultati so torej pokazali, da Oraflogo gel s svojimi različnimi sestavinami na mehkih tkivih deluje analgetično, zaustavlja krvavitev in pomaga pri zabrazgotinjenju. Posebej uspeno pa odpravlja bolečine v primerih oralne ulceracije in po puljenju zoba ter zmanjša krvavitve, ki so nastale zaradi vnetja dlesni in po operacijah v oralnem predelu. Celotna raziskava je bila objavljena v strokovnem časopisu "Oralchirurgie Journal 1/2005".