Vprašanje stranke:
Kakšen je normalen srčni utrip? Vprašanje anonimne stranke
Odgovor farmacevta:
Normalen srčni utrip se lahko razlikuje od osebe do osebe in je odvisen od različnih dejavnikov, vključno s starostjo, spolom, telesno pripravljenostjo, zdravjem in drugimi okoliščinami. Običajno se srčni utrip meri v številu utripov na minuto (bpm).
Običajna območja srčnega utripa za različne starostne skupine v stanju počitka:
- Novorojenčki (0–1 mesec): 120–160 bpm
- Dojenčki (1 mesec–1 leto): 100–150 bpm
- Otroci (1–10 let): 70–130 bpm
- Odrasli (nad 10 let): 60–100 bpm
Vendar pa je pomembno opozoriti, da so to le splošne smernice in individualne razlike so povsem običajne. Fizična aktivnost, čustveno stanje, vpliv zdravil, stres, kofein in drugi dejavniki lahko vplivajo na srčni utrip. Na primer med telesno vadbo ali občutkom stresa se lahko srčni utrip poveča, kar je normalen odziv telesa na tovrstne dejavnike.
Včasih se pojavi tudi pojmovanje o "normalnem" srčnem utripu kot 60–100 bpm za odrasle, vendar so individualne razlike pomembne in zdravniki upoštevajo celoten klinični kontekst pri ocenjevanju srčnega utripa posameznika. Če imate kakršne koli pomisleke glede svojega srčnega utripa ali če opazite nenadne spremembe, se posvetujte s svojim zdravnikom, ki vam lahko zagotovi ustrezno oceno in nasvete.
Srčni utrip
Srce je mišični organ s štirimi votlinami, ki naj bi učinkovito, zanesljivo in nenehno deloval vse življenje. Mišične stene votlin se krčijo v natančnem zaporedju, da med vsakim utripom potisnejo potrebno količino krvi ob najmanjši možni porabi energije.
Krčenje mišičnih vlaken v srcu uravnava električno proženje, ki se širi po srcu na natančen način vzdolž posebnih poti in z nadzorovano hitrostjo. Ritmično proženje, ki začne vsak srčni utrip, izvira iz srčnega centra vodnika (sinusnega vozla) v steni desnega preddvora. Na hitrost proženja vplivajo živčni impulzi in raven hormonov, ki krožijo po krvi.
Video vsebina: srčni utrio in pulz - več o delovanju srca.
Del živčevja, ki samodejno uravnava frekvenco srca, je avtonomno živčevje; sestavljata ga simpatično in parasimpatično živčevje. Simpatično pospešuje srčno frekvenco, parasimpatično jo upočasnjuje. Simpatični del oživčuje srce s spletom živcev, simpatičnim pletežem. Parasimpatični del oživčuje srce z enim samim živcem, klatežem (vagusom).
Na srčno frekvenco vplivata tudi krožeča hormona simpatičnega živčevja - adrenalin in noradrenalin - ki jo pospešujeta. Prav tako na hitrost bitja srca vplivajo ščitnični hormoni. Če jih je preveč, srce bije prehitro, če jih je premalo, pa prepočasi.
Normalna frekvenca srca med mirovanjem je po navadi med 60 in 100 utripi na minuto, vendar je lahko pri mladih odraslih, zlasti tistih, ki imajo dobro telesno kondicijo, normalna tudi precej nižja. Frekvenca srca se ne odziva le na telesno obremenitev oz. mirovanje, ampak tudi na dražljaje, kakršna sta bolečina ali jeza. Le kadar srce bije neprimerno hitro (tahikardija) ali počasi (bradikardija) oz. če električni impulzi potujejo po nenormalnih poteh, govorimo o motnjah srčnega ritma (aritmijah). Nenormalen ritem je lahko reden ali nereden.
Kaj lahko povzroča hitrejši srčni trip v mirovanju?
Hitrejši srčni utrip v mirovanju, imenovan tahikardija, ima lahko različne vzroke:
- Fizična aktivnost: nedavna vadba ali telesna aktivnost lahko povečata srčni utrip, tudi če ste že prenehali z dejavnostjo.
- Stres ali anksioznost: čustveni stres ali tesnoba lahko povzročita sproščanje adrenalina, kar intenzivira srčni utrip.
- Pomanjkanje spanja: pomanjkanje kakovostnega spanca lahko vpliva na srčni utrip in celoten kardiovaskularni sistem.
- Vročina ali dehidracija: visoke temperature ali dehidracija lahko povečajo srčni utrip kot odziv na ohranjanje telesne temperature.
- Vročina ali bolezen: okužbe, vročina ali druge vrste bolezni lahko povzročijo povečanje srčnega utripa.
- Zloraba stimulansov: uživanje stimulansov, kot so kofein, nikotin ali nekatere droge, lahko poveča srčni utrip.
- Bolezni srca: določene srčne bolezni, kot so aritmije, srčno popuščanje ali okvare srčnih zaklopk, lahko povzročijo povečanje srčnega utripa.
- Ščitnične motnje: motnje ščitnice, zlasti hipertiroidizem, lahko povzročijo povečanje srčnega utripa.
- Anemija: pomanjkanje rdečih krvnih celic v krvi lahko privede do povečanja srčnega utripa.
- Določena zdravila: nekatera zdravila, vključno z nekaterimi dekongestivi, antidepresivi in drugimi, lahko vplivajo na srčni utrip.
Če opazite nenehno povečanje srčnega utripa ali če je hitrost srčnega utripa zaskrbljujoča, se posvetujte s svojim zdravnikom. Zdravnik bo lahko opravil ustrezne preiskave in diagnosticiral osnovni vzrok ter predpisal ustrezno zdravljenje, če bo potrebno.
Kako si izmeriti srčni utrip doma?
Obstaja več načinov, kako si lahko sami izmerite srčni utrip.
Spodaj so našteti trije osnovni načini:
- Štetje utripov: postavite prste (običajno kazalec in sredinec) na notranjo stran zapestja, pod palcem, ali na strani vratu, pod čeljustjo. Štejte utripe 15 sekund in rezultat pomnožite s 4, da dobite število utripov na minuto.
- Uporaba naprave: obstajajo različne naprave, ki vam omogočajo, da neposredno izmerite srčni utrip. To so lahko ročni števci srčnega utripa, zapestne naprave ali aplikacije za pametne telefone z vgrajenim senzorjem srčnega utripa.
- Elektrokardiogram (EKG) doma: nekatere naprave vam omogočajo, da si izmerite srčni utrip z uporabo domačega elektrokardiograma. Te naprave običajno zajemajo srčne ritme in vam omogočajo, da rezultate delite z zdravnikom.
Ne glede na izbrano metodo je pomembno, da merite srčni utrip v mirnem okolju, ko ste sproščeni. Priporočljivo je, da merite srčni utrip večkrat in v različnih časih dneva, da dobite bolj natančno sliko vašega srčnega utripa.
Če imate pomisleke glede srčnega utripa ali opazite nepravilnosti, se posvetujte s svojim zdravnikom. Včasih je potrebno uoporabiti naprednejše diagnostične postopke, kot je denimo elektrokardiogram, da se ugotovi vzrok in opravi ocena srčnega zdravja.
Ali imajo ženske in moški drugačen srčni utrip?
Da, obstajajo razlike v normalnem srčnem utripu med ženskami in moškimi. Na splošno se srčni utrip, število utripov na minuto, spreminja glede na različne dejavnike, vključno z starostjo, telesno pripravljenostjo in spolom.
Pri odraslih osebah je običajno, da je normalni srčni utrip pri ženskah nekoliko višji kot pri moških. Območje normalnega srčnega utripa se običajno giblje od 60 do 100 utripov na minuto. Pri ženskah se lahko povprečni srčni utrip giblje proti zgornji meji tega območja.
Med nosečnostjo je prav tako normalno, da se srčni utrip ženske poveča. Telesne spremembe med nosečnostjo, kot so povečan volumen krvi in potreba po oskrbi s kisikom za rastoči plod, lahko prispevajo k povečanju srčnega utripa.
Kakšen je normalen srčni utrip dojenčkov?
Normalen srčni utrip dojenčkov se spreminja z razvojem in starostjo. Pri novorojenčkih je normalno, da je srčni utrip višji v primerjavi z odraslimi. Nekatere splošne smernice glede srčnega utripa pri dojenčkih so:
- Novorojenčki (0–1 mesec): povprečje 120–160 utripov na minuto.
- Dojenčki (1 mesec–1 leto): povprečje 100–150 utripov na minuto.
Pomembno je poudariti, da so to le smernice in se lahko dejanski srčni utrip dojenčka razlikuje. Različni dejavniki, vključno s telesno aktivnostjo, čustvenim stanjem, lakoto ali zaspanostjo, lahko vplivajo na srčni utrip dojenčka. Če opazite nenavadne spremembe v srčnem utripu ali če imate kakršne koli skrbi glede zdravja svojega dojenčka, se posvetujte z zdravnikom ali pediatrom. Redni pregledi zdravnika v prvih mesecih življenja so pomembni za spremljanje zdravja dojenčka in prepoznavanje morebitnih težav.
Ali je aritmija vedno resno zdravstveno stanje?
Aritmija, ali nepravilno bitje srca, ni vedno nujno resno zdravstveno stanje. Obstajajo različne vrste aritmij, nekatere od njih so relativno blage in ne zahtevajo posebnega zdravljenja, medtem ko druge lahko predstavljajo tveganje za zdravje in zahtevajo spremljanje ali zdravljenje.
Nekatere vrste aritmij, kot so občasne ekstrasistole (občutek, da srce preskoči utrip) ali supraventrikularna tahikardija, pogosto niso nevarne same po sebi in ne zahtevajo vedno posebnega zdravljenja. Vendar pa je pomembno, da se vsakdo, ki opazi nepravilnosti v bitju srca ali doživi simptome, posvetuje s svojim zdravnikom.
Druge vrste aritmij, kot so atrijska fibrilacija, ventrikularna tahikardija ali ventrikularna fibrilacija, so lahko resne in zahtevajo zdravniško pozornost. Ti tipi aritmij lahko povečajo tveganje za resne zaplete, vključno s srčnim popuščanjem ali kapjo.
Pomembno je, da zdravnik oceni vrsto aritmije, njen vzrok, resnost in morebitne povezane dejavnike tveganja. Če doživite nepravilnosti v bitju srca ali imate kakršne koli simptome, se posvetujte s svojim zdravnikom, ki vam bo lahko zagotovil ustrezno diagnostiko in načrt zdravljenja na podlagi vašega individualnega zdravstvenega stanja.
Zanimivo branje: Palpitacija srca
Zanimivo branje: Utrip srca
