New Iron kapsule, 30 kapsul

NA SPLOŠNO O ŽELEZU

Železo je srebrno bela, mehka kovina. V zemeljski skorji ga je 4, 7 odstotka in je eno od najbolj razširjenih kovin v naravi. Redko se nahaja v čistem stanju, najpogosteje v oksidnih rudah (magnetit, hematit, limonit), sulfidnih rudah (pirit) in karbonatnih rudah (siderit).1

1.1 ZGODOVINA

Železo je eno najstarejših zdravilnih sredstev. Omenja se že v Ebersovem papirusu in v spisih Plinija, Celzija, Diskurida in Galena. Th. Sydenham (1681) je uporabljal železne opilke v vinu za zdravljenje anemije. V. Menghini (1745) je dokazal, da je železo sestavina eritrocitov. W. Heubner (1912) je opazil terapevtsko vrednost fero soli, kar je dokazal (1926) E. Starkenstein s sodelcvci.f

1.2 KEMIČNA SESTAVA IN LASTNOSTI

V kemijskih spojinah je železo kot dvovalentno (fero soli), trovalentno (feri soli) in šestvalentno (ferati). Feri soli so močneje hidrolitično disociirane, zato hitro tvorijo kompleksne spojine. Dvovalentno železo počasi prehaja v trovalentno, zato so fero soli redukcijska sredstva, feri soli pa oksidacijska.

1.3 NARAVNI VIRI

Z uravnoteženo prehrano se dnevno vnese 10 do 30 mg železa. Naravni viri so: jetra (goveja, piščančja, telečja), tunina, ostrige, soja, buče, oves, grah, kvas, fige.

1.4 USODA V ORGANIZMU

Absorbcija železa je v človeškem organizmu omejena s fizikalno-kemijskimi lastnostmi železovih ionov in s fiziološkim stanjem železa v organizmu.

Železo v hrani živalskega izvora prihaja vezano na proteine, v hrani rastlinskega izvora prihaja kot sol anorganskih kislin. Železo, ki se uporablja v terapiji per os, prihaja kot sol anorganskih kislin. V organizmu zdravega, odraslega moškega se absorbira 0,5 do 1,0 mg železa, v organizmu zdrave, odrasle ženske 1,0 do 1,5 mg. V stanjih povečanih potreb je ta količina bistveno večja. Iz hrane živalskega izvora se železo absorbira sorazmerno dobro (20-odstotno), iz hrane rastlinskega izvora pa bistveno manj (10-odstotno).3 Železo v hrani je trivalentno in da se lahko absorbira, se mora najprej reducirati v dvovalentno.

Absorbcija poteka po vsej dolžini tankega črevesa, vendar je najpomembnejša v duodenumu. V celicah črevesa se železo veže s proteinom apoferitin in nastaja feritin. Absorbcija se preneha, ko so skladišča napolnjena in ves apoferitin izkoriščen. Ko se pojavi potreba po železu, se železo sprošča iz feritina, apoferitin pa se vrne v ciklus. Kolikor je omejena količina apoferitina, toliko je omejena tudi absorbcija železa (t. i. mukozna blokada). Če so potrebe po železu majhne, zaloge pa velike, se bo celotna količina absorbiranega železa prenesla v feritin. Tako se organizem zavaruje pred preveliko absorbcijo železa.

Pred vstopom v plazmo 3e železo veže na feriglobulin (glukoprotein, ki se sintetizira v jetrih in čigar razpolovna doba je 8 do 12 dni) in nastane transferin, s katerim se prenaša do ciljnega organa, kjer se veže na specifične receptorje. V procesu endocitoze transferin vstopa v eritroblast, sprošča železo in se uporablja v sintezi hemoglobina. Ena molekula transferina lahko veže največ 2 fero iona. Z merjenjem transferina se lahko določi kapaciteta možnega vezanega železa. Neuporabljeno železo se deponira v jetrih, vranici in kostnem mozgu kot rezervno železo. Železo se skladišči v dveh oblikah. Pogostejši je feritin, topen v vodi, ki je sestavljen iz kristalov železovega hidroksida, prekritega z luskami beljakovine apoferitin. Druga oblika je v vodi netopen hemosiderin.Vrednost plazmatskega feritina se lahko uporablja za oceno celotnih zalog železa v organizmu. Absorbcija in prenosne kapacitete se lahko povečujejo pri: pomanjkanju železa, hipoksiji, anemiji, pri povečani sintezi transferina.

Nekateri dejavniki povečujejo absorbcijo, prugi jo zmanjšujejo. Fiziološki dejavniki, ki povečujejo absorbcijo, so: pomanjkanje železa, zmanjšan vnos s hrano, zmanjšana kislost želodca, nosečnost, otroštvo. Sestavine hrane, ki povečujejo absorbcijo, so: živalski proteini, vitamin C, limonska kislina, fruktoza, alkohol." Fiziološki dejavniki, ki zmanjšujejo absorbcijo, so: prevelik vnos s hrano, preveč železa v organizmu. Sestavine hrane in hrana, ki zmanjšuje absorbcijo: fitati, otrobi, polifenoli, jajca, kava, čaj, mleko, soja.

Železo nima posebnega sistema izločanja, zato lahko pride do akumulacije v organizmu in toksičnosti.

Dnevno se izgubi 0,9 do 1,05 mg železa ali približno 0,013 mg/kg telesne teže. Največje izgube nastajajo zaradi eksfoliacije celic črevesne sluznice s fecesom, majhne količine se izgubijo prek žolča, zelo majhne s sečem, skozi kožo in z znojenjem. Ta izguba ni večja od 1 mg.2 Ženske izgubijo z menstruacijo 12,5 do 15 mg železa. Dejavniki, od katerih je odvisna izguba, so: dednost, teža, starost, kontracepcija, število porodov.

Če je možnost uravnavanja ravnotežja železa z izločanjem omejena, se homeostaza vzdržuje z absorbcijo. Najpomembnejši vir železa so razpadli eritrociti, iz katerih se sprošča hemoglobin. Retikuloendotelne celice ga fagocitirajo, železo se sprošča in veže na transferin.2,4,s

1.5 FIZIOLOŠKA VLOGA IN FARMAKOLOŠKI UČINEK

Železo je eden najpomembnejših biogenih elementov človeškega organizma. Skupna količina v telesu zdravega, odraslega človeka (približno 70 kg) znaša 4,5 g. Od tega vsebuje 55 do 60 odstotkov (2,5 g) hemoglobin, mioglobin vsebuje 7 do 9 odstotkov (0,4 g) železa, 2 odstotka (0,1 g) sta sestavni del za življenje pomembnih encimov (citokromi, katalaze, ferment dihanja, peroksidaze). Železo v teh encimih spreminja valentnost med fero in feri obliko, medtem ko je pri peroksidih trovalentno. Osnovna vloga železa v teh sistemih je dotok kisika živi celici. Serumsko železo ali transportno železo predstavlja 0,1 odstotka (5 mg). Preostalih 25 do 34 odstotkov (1,5 g) odpade na rezervno železo, ki se nahaja v jetrih, kostnem mozgu in vranici, in sicer v obliki feritina in hemosiderina. Ob povečanih potrebah so to skladišča železa.

Železo sodeluje v metabolizmu kateholaminov (adrenalin, noradrenalin, dopamin), odgovorno je tudi za vzdrževanje funkcije nevtrofilov.2

POMANJKANJE

Pomanjkanje železa je ena od zelo pogosto spregledanih in napačno interpretiranih bolezni na svetu.4 Ocenjujejo, da ima 20 do 30 odstotkov vseh žensk pomanjkanje železa. Vzroki so lahko: neustrezna prehrana, motena absorbcija, izguba krvi, povečane potrebe (razvoj otroka, obdobje adolescence, reproduktivno obdobje pri ženskah, nosečnost). WHO poskuša ta splošni problem čim bolj ublažiti. Strategija je sestavljena iz dajanja oralnih pripravkov železa in bogatenja hrane z železom ter osveščanja prebivalstva. Simptomi pomanjkanja so utrujenost, zmanjšane fizične sposobnosti, zmanjšana odpornost organizma. 7

TOKSIČNOST

Primeri zastrupitev z železom so redki. Pojavljajo se pri namernem jemanju velikih odmerkov ali pri obolenjih hemokromatoze, katerih vzrok je podedovana motnja čezmerne absorbcije železa. Toksičnost se lahko pojavi tudi pri prejemu prevelikega števila transfuzij.

Toksičnost se pojavlja pri vnosu 30 do 60 mg/kg telesne teže v dveh fazah:

1. PRVA FAZA nastopi po 1 do 6 urah; pojavljajo se bruhanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, diareja, hipotenzija, tahikardija,

2. DRUGA FAZA nastopi po 12 do 48 urah, pri čemer obstaja možnost nastanka edema pljuč, hipertermije, šoka; če pacient preživi, obstaja tveganje ciroze jeter, poškodb centralnega živčnega sistema, stenoze pilorusa ali antruma. 2

1.6 PRIPOROČENE DNEVNE KOLIČINE

Priporočena dnevna količina za zdravo, odraslo žensko (RDA) znaša 15 mg, za zdravega odraslega moškega (RDA) 10 mg. V življenju so obdobja povečanih potreb po železu.

1.7 INTERAKCIJE

Železo lahko stopa v interakcije z mnogimi zdravili, pa tudi z določeno hrano in sestavinami hrane. Mleko, jajca, kava, črni čaj, fitinska kislina, celulozna vlakna zmanjšujejo absorbcijo železa, medtem ko jo alkohol znatno povečuje, kar lahko povzroči tudi toksičnost. 8

TETRACIKLINSKI ANTIBIOTIKI

Hkratna uporaba železa in tetraciklinskih antibiotikov lahko povzroči klinično pomembno interakcijo in zmanjša terapevtsko koncentracijo antibiotika, zato se dajanje železa priporoča najmanj dve uri pred antibiotikom ali po njem.

ETIDRONAT

Klinično pomembna interakcija lahko nastane pri hkratni uporabi železa in etidronata, v kateri se pomembno zmanjšuje absorbcija etidronata, zato se priporoča ločeno jemanje.

FLUOROKINOLONI

Hkratna uporaba železa in fluorokinolonov lahko izzove heliranje fluorokinolonov in tako zmanjša absorbcijo ter povzroča znižanje terapevtske vrednosti v seču in serumu. Da bi se zmanjšala možnost te klinično pomembne interakcije, se priporoča ločeno jemanje.

CIMETIDIN, ANTACIDI, KALCIJEVE SPOJINE

Lahko zmanjšajo absorbcijo železa, zato se mora povečati skupni dnevni

VITAMIN E

Večji odmerki železa lahko katalizirajo oksidacijo in povečajo potrebe po vitaminu E.