Jemanje vitamina B9 ali folne kisline je dobrodošlo predvsem v zgodnji nosečnosti, saj je ključnega pomena pri zmanjšanju tveganja za prirojene okvare možganov in hrbtenice fetusa.
Slika: Folna kislina se najpogosteje uporablja peroralno v obliki tablet.
Folna kislina (lat. acidum folicum) ali vitamin B9 sodi v skupino vitaminov B-kompleksa.
Telo je ne prideluje samo zato jo je potrebno v telo vnesti s pomočjo vsakdanje prehrane ali z jemanjem prehranskih dopolnil. Pomembna je pri nastajanju rdečih krvnih celic ter za zdravo rast in delovanje celic v telesu.
Odlični viri folne kisline v prehrani:
- špinača
- ohrovt
- brokoli
- avokado
- agrumi
- jajca
- goveja jetra
Folno kislino ali vitamin B9 v telo redno vnašamo s hrano vendar z današnjim načinom življenja in visokoprocesirano hrano, velikokrat pride do pomanjkanja vitaminov v našem telesu. To pripelje do različnih zdravstvenih težav in motečih simptomov.
Slika: Temno zelena zelenjava je naravni vir folne kisline.
Pomagamo si lahko tako, da v vsakdanjo prehrano vključimo vsaj nekaj vrst hrane, ki vsebujejo visoko koncentracijo folne kisline ali pa si vnos zagotovimo v rednim jemanjem prehranskih dopolnil z vitaminom B9 oz. folno kislino.
Folna kislina in njega zgodovina
Odkritje folne kisline je povezano z Willsom in sodelavci, ki so v Indiji raziskovali vzroke in možnosti zdravljenja makrocitne anemije pri ženskah. Leta 1937 so ugotovili, da se v surovem ekstraktu govejih jeter nahaja snov, ki zdravi perniciozno anemijo.
To najdeno snov so najprej poimenovali Willsova snov, danes pa je znana pod imenom folna kislina. Leta 1941 so Mitchell in sodelavci izolirali folno kislino iz listov špinače. Ker se nahaja v zelenem listju (lat. folium) zelenjave, je dobila ime folna kislina.
Kemična struktura folne kisline in njene lastnosti
Folna kislina ali vitamin B9 je sestavljena iz treh komponent: 2-amino-4-hidroksipteridinskega jedra, p-aminobenzojeve kisline in L-(+)-glutaminske kisline. Pteridinski obroč je z metilenskim mostom povezan s PABA, ki je z druge strani z amidno vezjo povezana z glutaminsko kislino.
Kaj se dogaja s folno kislino v našem telesu?
Ko so folati absorbirani, se hitro prenesejo v pravzaprav vsa tkiva in se vežejo na proteine. Splošno je distribucija folatov dobra, poteka z aktivnim in pasivnim transportom. Večje količine se hranijo večinoma v jetrih, manjše tudi v drugih tkivih.
Ker je vitamin B9 ali folna kislina topna v vodi, se prekomerne količine same preprosto izločajo s sečem in blatom. Dnevno se z urinom izloči od 4 do 5 µg folatov.
Folna kislina skupaj z vitaminoma B-6 in B-12 nadzoruje visoke ravni homocisteina v krvi. Povišane ravni homocisteina lahko povečajo tveganje za bolezni srca in ožilja, nekatere raziskave pa so pokazale celo to, da lahko prisotnost folne kisline v našem telesu zmanjša tveganje za različne vrste raka.
Hipovitaminoza
Če so zaloge folne kisline relativno majhne in dnevne potrebe velike, se lahko pomanjkanje folne kisline in posledična megaloblastična anemija razvijeta od 1 do 6 mesecev po prenehanju jemanja folne kisline.
Slika: Pomanjkanje folne kisline je lahko posledica kronične hemodialize.
Pomanjkanje folne kisline (pogostejše pri alkoholikih in osebah z boleznimi jeter) lahko nastane zaradi prehrane z malo folati in zmanjšanja količine folatov, nakopičenih v jetrih, pa tudi zaradi interference z resorbcijo in metubolizmom folatov. Pomanjkanje je lahko tudi posledica kronične hemodialize, gastrektomije, hemolitične anemije in sindroma malabsorbcije.
Priporočene dnevne količine folne kisline
Priporočene dnevne količine znašajo za odrasle zdrave ženske in moške od 150 do 200 µg folne kisline oz. vitamina B9. Ameriško združenje Food and Nutrition Board je leta 1998 sprejelo korekcijo teh vrednosti, ki sedaj znašajo za odrasle ženske in moške 400 µg/dan. S hrano se dnevno vnese 500 do 700 µg folatov, od katerih se jih resorbira 50 do 200 µg, odvisno od metaboličnih potreb.
Povečane potrebe po folni kislini imajo nosečnice (300 do 400 µg/dan po RDA vrednostih, po Food and Nutrition Board pa 600 µg/dan).
Statistični podatki iz raziskav v ZDA kažejo, da se vsako leto rodi približno 2500 novorojenčkov s klinično sliko ene od oblik spine bifide, ki nastane kot posledica nepravilnega zapiranja nevralne cevi. Ta poškodba povzroča paralizo, v zelo hudih primerih tudi zaostajanje v razvoju. S terapijo, ki vključuje dodatne količine folne kisline neposredno pred spočetjem ali v zgodnji nosečnosti, se lahko pojav te okvare zmanjša ali celo prepreči.
Epidemiološke študije so pokazale, da lahko dnevni vnos 400 do 800 ug folne kisline v navedenem obdobju zmanjša pojav te poškodbe za 50 do 72 odstotkov. Mehanizem delovanja folne kisline v preprečevanju nastanka okvare nevralne cevi še ni znan, čeprav številne znanstvene študije prinašajo celo vrsto teorij.
Povečane potrebe se Izkažejo pri naslednjih boleznih ali stanjih:
- nosečnost
- dojenje
- alkoholizem
- hemolitična anemija
- kronična mrzlica
- gastrektomija
- kronična hemodializa
- črevesne bolezni
- malabsorbcijski sindromi
Folna kislina se najpogosteje uporablja peroralno v obliki tablet. Parenteraina uporaba (intramuskularno, intravensko in subkutano) je redko potrebna, običajno pri bolnikih z malabsorbcijskim sindromom. Folna kislina se uporablja v preventivi in zdravljenju njenega pomanjkanja.
Interakcije folne kislinez drugimi vitamini in zdravili
Analgetiki (ob dolgotrajni uporabi), karbamazepin, estrogeni, oralni kontraceptivi
Ta zdravila lahko zmanjšajo absorbcijo folne kisline, zato so potrebe po folni kislini lahko povečane pri bolnikih, ki jemljejo ta zdravila.
Antikonvulzivi (hidantoin)
Hkratna uporaba s folno kislino lahko zmanjša antikonvulzivno delovanje hidantoina. Pri bolnikih, ki prejemajo folno kislino kot dodatek prehrani, je treba povečati odmerek hidantoina.
Antacidi na osnovi aluminija ali magnezija
Lahko interferirajo z mikrobiološko metodo določanja koncentracije folne kisline v serumu in eritrocitih.
Holestiramin
lnterferira z absorbcijo folne kisline. Bolnikom, ki jemljejo holestiramin daljše obdobje, se priporoča jemanje folne kisline najmanj 1 uro pred holestiraminom ali 4 ure po njem.
Metotreksat, pirimetamin, triamteren, trimetoprim
Delujejo kot antagonisti folatov, ker inhibirajo dihidrofolat reduktazo, zlasti kadar gre za velike odmerke in dolgotrajno uporabo.
Sulfonamidi (vključno s sulfosalazinom)
Zavirajo absorbcijo folatov. Bolnikom, ki prejemajo sulfasalazin, se priporočajo povečane količine folne kisline.
Kloramfenikol
Antagonizem v hematopoetičnem odgovoru folne kisline. Čeprav pomembnost in mehanizem te reakcije nista znana, je treba skrbno spremljati hematološki odgovor folne kisline pri bolnikih, ki jemljejo obe zdravili.
Tetraciklini in podobna antimikrobna zdravila
Pri bolnikih, ki prejemajo ta zdravila, se lahko pojavijo lažno znižane vrednosti za koncentracijo folne kisline v serumu in eritrocitih, če se določanje izvaja z metodo Lactobacillus casei.
Posledice pomanjkanja folne kisline v obdobju nosečnosti
Odkar so leta 1992 odkrili, da jemanje folne kisline pred spočetjem ali v zgodnji nosečnosti varuje pred nastankom prirojenih nepravilnosti nevralne cevi, je spina bifida manj pogosta.
Slika: Povečane potrebe po folni kislini imajo nosečnice.
Prirojene nepravilnosti nevralne cevi
Med prirojene nepravilnosti nevralne cevi sodijo nepravilnosti možganskega tkiva, hrbtenjače in njihovih zaščitnih prevlek. Nevralna cev se vzdolž hrbtnega dela ploda razvije do tretjega tedna nosečnosti. Iz nje se razvije centralno živčevje, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača z ovojnicami. Najbolj pogosta napaka v razvoju nevralne cevi je spina bifida, kjer so prizadeti vretenca, hrbtenjača in njene ovojnice.
Stopnja okvare lahko seže od komaj vidne vdrtine na koži, šopa dlak na dnu hrbtenice ali manjše nepravilnosti vretenc do popolnoma odprtega hrbbteničnega kanala z izpostavljeno hrbtenjačo in njenimi ovojnicami. Redko so prizadeti možgani ali lobanja. Prirojene nepravilnosti nevralne cevi se pogosteje pojavljajo v nekaterih družinah, kar kaže na gensko pogojenost.
Kakšni so simptomi?
Kadar je stopnja okvare majhna in brez očitnih znakov, se lahko nepravilnost izrazi šele pozneje z bolečinami v hrbtenici. Ob večjih okvarah se simptomi kažejo že v otroški dobi:
- vdrtina na koži ali kosmato pigmentno znamenje na korenu hrbtenice
- ohromelost ali šibkost nog
- zmanjšana občutljivost v nogah
- težave pri odvajanju vode ali blata
Otroci s hudo obliko prirojene nepravilnosti nevralne cevi imajo lahko tudi hidrocefalus.
Kdaj k zdravniku?
Če vas skrbi, da ima otrok težave s premikanjem nog ali odvajanjem vode in blata, se posvetujte z zdravnikom.
Kako jih zdravimo?
S ET ali MR slikanjem je mogoče določiti stopnjo okvare. Če je blažja, zdravljenje včasih sploh ni potrebno. Pri hujši okvari, ki ogroža delovanje živčevja, pa bo verjetno potrebna operacija že v prvih dneh življenja. Kljub kirurškemu zdravljenju bodo nekateri otroci s hudimi prirojenimi nepravilnostmi ostali invalidi. Bolniki in njihovi starši potrebujejo pomoč fizioterapevta, delovnega terapevta, socialnega delavca, specialnih pedagogov in podpornih skupin staršev otrok s podobnimi motnjami.
Kaj lahko storimo?
Možnost nepravilnosti nevralne cevi lahko zmanjšate, če v zgodnji nosečnosti (prve tri mesece) in po možnosti že pred zanositvijo jemljete prehranska dopolnila s folno kislino (ponavadi okoli 400 µg na dan). Če že imate otroka s spino bifido, vam bo morda zdravnik priporočil večji odmerek.
vir: Vitamini in minerali, resnice in predsodki.
