Parodontalna bolezen je okužba dlesni in drugih tkiv, ki podpirajo zobe. Težave začenjajo nastajati tedaj, ko dopustimo, da se delci hrane, slina in bakterije naberejo okoli roba dlesni, kar spodbudi nastanek mehke bakterijske mase, ki jo imenujemo obloga.
Vneta dlesen: Splošno | Simptomi | Vzroki | Zdravljenje | Bolezen srca in periodontitis | Preprečevanje | Vprašanja in odgovori | Viri/reference
Zaradi čedalje večje količine oblog, ki pritiskajo v prostor med zobmi in sluznico, lahko začnejo nastajati žepki; ti žepki in gnila snov v njih so izvrstno gojišče za bakterije, ki so že prisotne.
Preveč sladkorja v prehrani zmanjšuje nastajanje sline (najboljše telesne obrambe zoper bakterije na področju ust) in škoduje belim krvničkam, ki se borijo zoper bolezni.
Slika: Če se periodontitis poslabša, lahko pride do izginjanja kosti in izpada zob.
Zgodnjo stopnjo tovrstne okužbe, ki jo imenujemo gingivitis, označujejo neboleče vnetje, otekanje, rdečica in včasih krvavitev. Pomanjkanje nekaterih vitaminov, zdravila, motnje žlez in krvne bolezni lahko prispevajo k temu, da postanemo še bolj dovzetni za gingivitis.
Seveda pa je osnovni vzrok zvečine pomanjkljiva ustna higiena. Če se žepki okoli zob poglobijo in postanejo dlesni temno rdeče, je težava morda že napredovala v periodontitis, vnetje periodontalnih vezi, ki pomagajo držati zobe v vdolbinicah na kosti. Če se okužba še poslabša, lahko pride do izginjanja kosti in izpada zob.
Periodontitis napreduje počasi in pogosto neopazno. Zobozdravniki so včasih menili, da so krvaveče dlesni zanesljiv kazalec periodontitisa, vendar so nedavne raziskave to že ovrgle. Tveganje za periodontitis ni nič večje, če vam dlesni ob vsakem ščetkanju zob krvavijo, kot če ne krvavijo nikoli.
Bakterijski sloj, ki ga imenujemo obloga ali plak, se lahko nabere vzdolž linije dlesni in ob vznožju zoba, če ga s ščetkanjem ne odstranimo. Obloga se strdi in nastane zobni kamen, ki draži dlesen in povzroči, da se umakne. V žepkih, ki nastajajo med zobom in dlesnijo, se nabira še več oblog in kalkulusa, kar povzroča propadanje kosti in ligamentov, ki podpirajo zob, to pa končno privede do izpada zoba.
Video vsebina: Gingivitis - vnetje dlesni.
V tistih redkih primerih, ko se periodontitis pojavi iznenada, je to lahko druga oblika bolezni - ali juvenilni periodontitis ali Vincentova angina. Juvenilni periodontitis lahko vodi do hudega izginevanja kosti okoli trajnih kočnikov in včasih okoli sekalcev. Razlogi zanj raziskovalcem niso povsem jasni, domnevajo pa, da gre za neke vrste genetsko povezavo. Kot pri drugih boleznih dlesni pa je tudi pri tej slaba zobna higiena dodatni dejavnik.
Vincentova angina (poznana tudi pod imenom rovovska usta, ker jo je imelo veliko vojakov, ki so se borili med I. svetovno vojno v rovih) je posledica kombinacije slabe prehrane, stresa in seveda bakterij. Se zlasti je pogosta med najstniki, ki imajo slabo zobno higieno in uživajo veliko sladke hrane.
Za Vincentovo angino so značilne hude bolečine, krvavitve in značilne sivkasto-bele obloge sluzi okoli dlesni. Včasih jo spremljajo blaga vročina, izčrpanost, zadah iz ust, pretirano slinjenje in boleče otekanje.
Video vsebina: 10 stvari, ki jih verjetno niste vedeli o parodontalni bolezni.
Stanje, ki ga poznamo pod imenom jagodni gingivitis - pri katerem dlesni tako otečejo, da postanejo podobne prezreli jagodi - je lahko najzgodnejši znak redke, vendar včasih tudi smrtne bolezni, ki jo imenujemo Wegenerjeva granulomatoza. Dlesni so izrazito boleče in nabrekle ter zlahka krvavijo. Med druge simptome pa sodijo še bolečine v ušesih, okužba, podobna sinuzitisu, krvavitev iz nosu, vročina, izguba telesne teže, kašelj in izčrpanost.
Čeprav še do danes ne poznamo pravega vzroka zanjo, ta bolezen napreduje kot bakterijska okužba. Prizadene lahko ljudi vseh starosti, tako moške kot ženske, čeprav je pri moških pogostejša. Če je ne zdravimo, lahko okvari srce, pljuča in ledvice in povzroči ledvično odpoved. Tveganje za težave z dlesnimi lahko prav tako zvečata kemoterapija in obsevanje, pa tudi izpostavljanje strupenim težkim kovinam, kakršna je živo srebro.
Na splošno velja, da imajo kadilci dvakrat več možnosti, da dobijo neko obliko bolezni dlesni kot nekadilci. V druge skupine z večjim tveganjem sodijo ljudje s sladkorno boleznijo, z levkemijo in s Crohnovo boleznijo ter nosečnice. Nekatere študije so potrdile, da nekatere bakterije dobro uspevajo ob zvečanih ravneh hormonov, kar ne pomeni več težav le za nosečnice, ampak tudi za ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete.
Periodontalna bolezen (bolezen dlesni) je ena najpogostejših kroničnih bolezni. V ZDA ocenjujejo, da jo ima v eni od njenih pojavnih oblik kar 98% Američanov, starejših od 60 let. V veliki meri je za to kriva prehrana, ki vsebuje veliko rafiniranega sladkorja. Sodobno zobozdravstvo in dobre zobne kreme ter zobne ščetke pa so pripomogli k zmanjševanju nekaterih škodljivih učinkov naših prehranskih navad.
Slika: Zobozdravniki so včasih menili, da so krvaveče dlesni zanesljiv kazalec periodontitisa.
Posledica tega je dejstvo, da le okoli 8% odraslih dobi hude težave z dlesnimi. Ta številka pa bi lahko bila še nižja, če bi se ljudje izogibali zelo predelani hrani - zlasti poželenju po prečiščenih sladkorjih, ki jih taka hrana vsebuje - in bolj resno upoštevali načela zobne higiene. Nič manj pomembni niso redni pregledi pri zobozdravniku.
Simptomi
Zdrave dlesni so čvrste in se tesno prilegajo zobem. Barva zdravih dlesni je lahko različna. Lahko segajo od svetlo rožnate pri nekaterih do temno rožnate in rjave pri drugih. Simptomi v zgodnjih fazah parodontitisa pogosto niso zelo opazni. Vaš zobozdravnik bo verjetno prvi, ki jih bo opozoril.
Simptomi parodontoze lahko vključujejo:
- Nabrekle, rdeče dlesni, ki zlahka zakrvavijo.
- Omejena bolečina, majavi zobje in zadah, kar nakazuje možnost periodontitisa; rentgenski posnetek lahko pokaže izginotje kosti v predelu čeljusti.
- Izrazito boleče in vnete dlesni, prekrite z belkasto-sivkasto sluzjo; včasih stanje spremljajo blago zvečana telesna temperatura, izčrpanost, zadah, pretirano slinjenje in boleče otekanje. To so znaki Vincentove angine.
- Nenadno in nepojasnjeno hudo izginotje kosti okoli kočnikov in sekalcev, kar je znamenje juvenilnega periodontitisa.
- Izrazito vnete, nabrekle dlesni, ki rade zakrvavijo; včasih jih spremljajo bolečina v ušesu, okužba, podobna sinuzitisu, krvavitev iz nosu, vročina, izguba telesne teže in izčrpanost. Morda imate Wegenerjevo granulomatozo, redko, vendar včasih tudi smrtno bolezen.
Posvetujte se z zdravnikom, če imate katerokoli od teh skupinsimptomov; pravočasno zdravljenje lahko prepreči širitev okužbe in morda reši zobe.
Vzroki
Bakterije v ustih okužijo tkivo, ki obdaja zob, kar povzroči vnetje okoli zoba, ki vodi do parodontalne bolezni. Ko bakterije ostanejo na zobeh dovolj dolgo, tvorijo film, imenovan plak, ki se sčasoma strdi v zobni kamen, imenovan tudi zobni kamen.
Naslednji dejavniki povečajo tveganje za parodontalno bolezen:
- kajenje
- sladkorna bolezen
- slaba ustna higiena
- stres
- dednost
- krivi zobje
- osnovna imunska pomanjkljivost
- jemanje zdravil, ki povzročajo suha usta
- mostički, ki se ne prilegajo več pravilno
- ženske hormonske spremembe, na primer z nosečnostjo ali uporabo peroralnih kontraceptivov
Zobni kamen se lahko razširi pod rob dlesni, zaradi česar je zobe težje očistiti. Takrat lahko le zobozdravnik odstrani zobni kamen in ustavi proces parodontalne bolezni.
Zdravljenje
Najboljše zdravljenje periodontalne bolezni je preprečevanje. Če pa se pojavijo težave z dlesnimi, poiščite strokovno zdravljenje in nasvet.
Konvencionalna medicina
Najboljši način za preprečevanje težav z dlesnimi je pravilna vsakodnevna zobna higiena (skrbno čiščenje zob in uporaba zobne nitke) skupaj z rednimi obiski pri zobozdravniku. Ta očisti tiste predele, ki so vam pri negi zob »ušli« ali pa jih niste dosegli.
Včasih gingivitis poslabša še kateri izmed zunanjih dejavnikov, ki ga lahko odpravita zobozdravnik ali ortodont, na primer napačna postavitev zob, pretirano škrtanje z zobmi ali slabo nameščene krone ali mostički.
Slika: V določenih primerih je potreben kirurški poseg.
Pri agresivnejših oblikah gingivitisa bo zobozdravnik najprej očistil vse obloge in kalcificirane obloge (kalkulus) in potem morda predpisal zobno vodo, ki vsebuje klorheksidin. Takšna ustna voda je učinkovitejša od običajnih vrst, vendar ima lahko nekaj nezaželenih stranskih učinkov, vključno z obarvanjem zob ali povzročanjem alergičnih reakcij.
Za zdravljenje periodontitisa zobozdravniki ponavadi uporabljajo podobne postopke, čeprav je v določenih primerih potreben kirurški poseg za čiščenje okuženih žepkov in odstranitev poškodovane kosti. Bolnikova skrb pa je, da upošteva navodila in si dobro čisti zobe, uporablja nitko in ustno vodo.
Pri Vincentovi angini zobozdravnik sčisti poškodovano ali odmrlo tkivo in ponavadi predpiše sredstvo proti bolečinam. Včasih je potreben tudi antibiotik, vendar v večini primerov zadoščajo že dobra prehrana, uživanje veliko tekočin, dovolj počitka in dobra ustna higiena (vključno z izogibanjem kajenju).
V tistih redkih primerih, ko nastane Wegenerjeva granulomatoza, je bistveno takojšnje zdravljenje. Citotoksična sredstva, kakršen je ciklofosfamid, v kombinaciji s kortikosteroidi, so dramatično zmanjšala število smrtnih primerov (ki jih je kar 90%, če bolezni ne zdravimo).
Nekatere nedavne izboljšave v tehnologiji so pripomogle k temu, da je obisk pri zobozdravniku precej manj boleč in hrupen in veliko učinkovitejši. Ultrazvok in laserji še niso povsem nadomestili strgal in svedrov ter podobnih orodij, vendar se za čiščenje, odstranjevanje oblog in drugih snovi vedno pogosteje uporabljajo. V preteklosti so imeli zobozdravniki veliko težav z odkrivanjem tistih bakterij, ki so v določenem primeru odgovorne za periodontitis, z izboljšanjem testnih metod pa sta možna tako natančna diagnoza kot usmerjeno zdravljenje.
Alternativni načini
Obstaja mnogo alternativnih načinov zdravljenja težav z dlesnimi, vključno s številnimi ustnimi vodami in pastami, ki zmanjšujejo obloge, se borijo proti okužbam in vnetjem in ustavijo krvavitve. Vendar s takšnimi vrstami zdravljenja ni mogoče seči pod rob dlesni, v področja, kjer cveti periodontitis, nič bolj od kovencionalnih tržnih proizvodov. Da se zaščitite pred tveganjem hude bolezni dlesni in izgube zob, boste morali vsemu temu navkljub redno hoditi k zobozdravniku.
Akupunktura
Da bo spodbudil energijo za dlesni, bo izurjeni akupunkturist obdelal meridiana želodca in debelega črevesa.
Ajurvedska medicina
Masirajte krvaveče dlesni z mešanico limoninega soka (iz polovice limone) in skodelice vode; kislina lahko pomaga zmanjšati število bakterij.
Zelišča
Zoper okužbo masirajte dlesni s hidrastisom (Hydrastis canadensis) ali z miro (Commiphora molmol). Za spodbujanje obtoka, še zlasti pri krvavečih dlesnih, grgrajte voščeno mirto (Myrica spp.) ali zantoksilum (Zanthoxylum americanum). Odlična ustna voda je sestavljena iz žajblja (Salvia officinalis) in kamilice (Matricaria recutita).
Video vsebina: Zeliščna olja za boj proti okužbi dlesni.
Zoper okužbo uživajte ehinacejo (Echinacea spp.): pripravite si čaj iz skodelice vode, v kateri zavrete 1 do 2 čajni žlički korenine, in počasi kuhajte še 10 minut; pijte ga trikrat dnevno. Uporabite jo lahko tudi v obliki tinkture v odmerku 1 do 4 ml. Proti vnetju dlesni lahko pijete tudi čaj iz rimske kamilice (Anthemis nobilis) ali mire (Commiphora molmol).
OPOZORILO:
Ne uživajte mire, če ste noseči.
Homeopatija
Za občutljive, krvaveče dlesni in pretirano slinjenje poskusite z zdravilom mercurius vivus; uživajte ga dvakrat ali trikrat na dan. Če boste še vedno imeli težave, poiščite strokovnjaka, pristojnega za to področje.
Masaža
Masaža dlesni lahko izboljša obtok in pospeši celjenje. Uporabite zaobljen del konic prstov in v obliki majhnih krožnih gibov drgnite vzdolž črte dlesni ali po zunanji strani čeljusti. Spodbujevalna ščetka, ki ima le dve vrsti ščetin in jo uporabite brez zobne paste, je lahko prav tako terapevtsko učinkovita.
Prehrana
Ključnega pomena za zdrave dlesni je prehrana z zelo malo rafiniranega sladkorja in z veliko vlakninami. Druge pomembne sestavine pa so vitamini A (zlastibetakaraten), C in E, kot tudi cink, flavonoidi (dobimo jih v čebuli) in folijska kislina (zlasti za nosečnice in ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete). Gingivitis je pogost pri bolnikih s skorbutom, kar je znak, da je vitamin C dejansko bistvenega pomena za ohranjanje zdrave ustne votline.
Domača zdravila
Širok izbor ustnih vod in zobnih past si lahko pripravite kar doma. Nekatere najučinkovitejše sestavine so:
- kombinacija sode bikarbone in vodikovega peroksida za ščetkanje zob ali v ustni vodi,
- mešanica voščene mirte in zantoksiluma za grgranje,
- arašidno olje, olje vitamina E ali vroči obkladki s hidrastisom in miro za masiranje dlesni pomagajo pospešiti celjenje in ščitijo pred okužbo.
Bolezen srca in periodontitis
Mladi moški, ki ne skrbijo za nego svojih zob in dlesni, lahko s tem drsijo v življenjski slog, ki povečuje tveganje za nastanek bolezni srca. Leta 1993 so opravili študijo, ki je zajela skoraj 10000 oseb (žensk in moških).
Odkrili so, da je pri ljudeh s periodontitisom 25% večja obolevnost za srčnimi boleznimi. Povezava je bila najbolj očitna pri moških pod 50. letom starosti, ki so imeli periodontitis, saj je bilo pri teh skoraj dvakrat večje tveganje za koronarno bolezen kakor pri osebah z malo periodontitisa.
Slika: Odkrili so, da je pri ljudeh s periodontitisom 25% večja obolevnost za srčnimi boleznimi.
Raziskovalci niso mogli ugotoviti, ali so bile težave z dlesnimi zgolj odraz splošne pomanjkljive higiene in prehrane, ki sta bili vzrok tudi drugim zdravstvenim težavam, ali pa obstaja neposredna povezava med težavami s srcem in periodontitisom. V vsakem primeru je bolezen dlesni znak za preplah. Da se zaščitite pred tveganjem hude bolezni dlesni in izgube zob, boste morali vsemu temu navkljub redno hoditi k zobozdravniku.
Preprečevanje
Preprečevanje periodontalne bolezni se začne doma z dobro, redno ustno higieno. Vse preveč je ljudi, ki si zobe le dvakrat dnevno na hitro očistijo in redko uporabijo tudi zobno nitko. Za res pravilno nego morate uporabiti zobno nitko vsak dan, ščetkati zobe dlje časa, si usta sprati z ustno vodo in masirati linijo dlesni.
Najprej vedno uporabite zobno nitko, da delce hrane in obloge omehčate, nato si nežno, a natančno ščetkajte zobe z mehko zobno ščetko, pri čemer delajte krožne gibe. Prekrepko vodoravno drgnjenje s trdo ščetko lahko prav tako povzroči odstop dlesni. Ustne vode so dobre proti bakterijam, vendar ne morejo nadomestiti ščetkanja, ki ga morate izvajati dvakrat ali trikrat dnevno.
Ameriško zobozdravniško združenje (American Dental Association - ADA) priporoča, da obiščete zobozdravnika enkrat ali dvakrat na leto, da se znebite trdovratnih oblog in zobnega kamna, vendar pa nekateri zobozdravniki menijo, da odlična zobna higiena doma prepreči nastanek kamna ali oblog. Za dosego tovrstne »odličnosti« pa morate porabiti vsaj 15 minut dvakrat dnevno za delo z zobmi in še dodatnih 15 minut za masažo dlesni.
Če menite, da se tako strogega režima ne boste mogli držati, potem se ravnajte po tem, kar priporoča ADA.
Slika: Če je parodontoza že povzročila izgubo zob, lahko redna dobra ustna higiena pomaga ohraniti preostale.
Če načrtujete nosečnost, pojdite najprej k zobozdravniku, da vam pošteno očisti zobe. Ženske, ki pred zanositvijo nimajo oblog ali jih imajo zelo malo, kasneje nimajo veliko težav z dlesni- mi, ki so posledica višjih ravni hormonov.
Diabetiki in vsi tisti, ki dobivajo kemoterapijo ali jih obsevajo, morajo večkrat letno k zobozdravniku. Ljudje, ki že imajo gingivitis ali periodontitis, morajo k zobozdravniku vsake tri mesece, oziroma kolikorkrat je potrebno, da stanje ohranijo pod pravim nadzorom in preprečijo ponoven zagon bolezni.
Vprašanja in odgovori
Kateri so najpogostejši vzroki za nastanek paradontoze?
Naslednji dejavniki povečajo tveganje:
- kajenje
- sladkorna bolezen
- slaba ustna higiena
- stres
- dednost
- krivi zobje
- osnovna imunska pomanjkljivost
- jemanje zdravil, ki povzročajo suha usta
- mostički, ki se ne prilegajo več pravilno
- ženske hormonske spremembe, na primer z nosečnostjo ali uporabo peroralnih kontraceptivov
Ali za paradontozo obstaja zdravilo?
Pomembno je vedeti, da ko bolezen dlesni napreduje v parodontitis, postane bolezen nepopravljiva. Parodontitisa ni mogoče pozdraviti, ampak le obvladati[1].
Ali je bolezen dlesni lahko nevarna?
Bolezen dlesni se lahko konča v zelo hudih primerih, ki resno poškodujejo srce in skrajšajo življenje. Morda se sliši kot pretiravanje, vendar bakterijske bolezni dlesni, kot je gingivitis, vodijo do parodontoze. Parodontoza pa lahko privede do življenjsko nevarnega endokarditisa[2].
Kakšni so prvi znaki paradontoze?
Simptomi parodontoze lahko vključujejo:
- Nabrekle, rdeče dlesni, ki zlahka zakrvavijo.
- Omejena bolečina, majavi zobje in zadah, kar nakazuje možnost periodontitisa; rentgenski posnetek lahko pokaže izginotje kosti v predelu čeljusti.
- Izrazito boleče in vnete dlesni, prekrite z belkasto-sivkasto sluzjo; včasih stanje spremljajo blago zvečana telesna temperatura, izčrpanost, zadah, pretirano slinjenje in boleče otekanje. To so znaki Vincentove angine.
- Nenadno in nepojasnjeno hudo izginotje kosti okoli kočnikov in sekalcev, kar je znamenje juvenilnega periodontitisa.
- Izrazito vnete, nabrekle dlesni, ki rade zakrvavijo; včasih jih spremljajo bolečina v ušesu, okužba, podobna sinuzitisu, krvavitev iz nosu, vročina, izguba telesne teže in izčrpanost. Morda imate Wegenerjevo granulomatozo, redko, vendar včasih tudi smrtno bolezen.
Katera je najbolj agresivna bolezen dlesni?
Agresivni parodontitis: značilnost te vrste bolezni dlesni je, da se poslabšanje zgodi zelo hitro z uničenjem čeljustnih kosti, ki se postopoma pojavi tudi pri zdravih ljudeh. V resnejši obliki se lahko dlesen odmakne od zoba, kost se lahko izgubi, zobje pa se lahko majajo ali celo izpadejo[3].
Viri in reference
- How to cure Periodontal disease - https://www.newteethnow.com
- Can Gum Disease Kill You? Save Your Teeth: 10 Tips - https://holfordcuraden.com
- Periodontal Disease - https://www.cdc.gov