Urinska Inkontinenca: Vzroki, Simptomi in Zdravljenje

Urinska inkontinenca ali drugače izguba hotenega nadzora nad delovanjem mehurja. Resnost tovrstne zdravstvene težave se giblje od občasnega kapljanja urina, ko denimo zakašljate ali kihnete pa vse do nenadne in močne želje po uriniranju, pri čemer pa ne uspete pravočasno priti do stranišča.

INKONTINENCA: Kaj je urinska inkontinenca? | Simptomi inkontinence | Obisk pri zdravniku | Vrste inkontinenc | Vzroki inkontinence | Diagnostika | ZDRAVLJENJE inkontinence | Konvencionalno zdravljenje | Alternativne metode | Zdravljenje doma | Vprašanja in odgovori | Viri/reference

Urinska inkontinenca ni naravni del staranja, kljub dejstvu, da se s staranjem posameznika inkontinenca pojavlja pogosteje. Večina ljudi lahko svoje simptome urinske inkontinence odpravi z enostavno prilagoditvijo prehrane in življenjskega sloga ali pa z zdravniško pomočjo. Ne odlašajte z obiskom zdravnika, če vas urinska inkontinenca ovira pri vsakodnevnih opravilih.

Slika: urinska inkontinenca je resen in neprijeten zdravstveni problem. 

Večina ljudi doživlja občasno, manjše uhajanje urina, nekateri posamezniki pa se lahko soočajo s pogostejšim uhajanjem majhne do zmerne količine urina.

Tveganje za razvoj inkontinence je s staranjem lahko večje, če imate kronično zdravstveno stanje, ste rodili, ste šli skozi menopavzo, imate povečano prostato ali ste imeli operacijo raka na prostati.

Pomembno je, da se s svojim zdravnikom sčasoma pogovorite o tveganjih inkontinence in načinih, kako jo lahko obvladate, ne da bi pri temtrpela kakovost vašega življenja.

Inkontinenca - nehoteno odvajanje seča - je velikokrat povezana s starostjo, vendar v nasprotju s splošnim prepričanjem ni neizogibna posledica staranja. Ponavadi kaže na neko drugo bolezen in jo lahko zdravimo, tudi pri starostnikih. S primernim zdravljenjem jo lahko ozdravimo ali stanje vsaj izboljšamo pri okoli 70% bolnikov.

Brez zdravljenja se stanje ne izboljša, lahko se celo poslabša. Zaradi inkontinence pride do okužb mehurja in ostalih sečil. Stalna prisotnost seča na koži povzroča neprijetne izpuščaje in druge kožne bolezni. Bolniki, pri katerih zdravljenje ni uspešno, se lahko takim zapletom izognejo z uporabo posebnih vpojnih vložkov in drugih pripomočkov, izdelanih za lajšanje teh težav.

Pri ženskah se težava pojavlja pogosteje kot pri moških, delno zato, ker pri njih s starostjo ali po porodih mišice medeničnega dna oslabijo in se povesijo, kar omogoča uhajanje seča.

Simptomi urinske inkontinence

Za urinsko inkonktinenco so značilni sledeči simptomi:

• Nezmožnost nadzora nad mokrenjem.

• Nehoteno mokrenje med kašljem, smehom, kihanjem, tekom ali drugo telesno dejavnostjo.

Posvetujte se z zdravnikom, če:

• izgubite nadzor nad mokrenjem po prebolelih boleznih, kot so okužbe mehurja, ali po jemanju novih zdravil. Nenadna izguba nadzora nad mokrenjem je lahko znak okvare živčevja,

• načini zdravljenja, ki jih poskusite sami, ne pomagajo.

Izvajanje vaj po Keglu lahko reši številne težave povezane z urinsko inkontinenco. 

Vrste urinske inkontinence

Čeprav se morda ne zdi tako na prvi pogled, vendar poznamo kar nekaj vrst inkontinence:

• Stresna inkontinenca: urin uhaja, ko pritiskate na mehur ko denimo kašljate, kihate, se smejete, telovadite ali dvigujete težke predmete.

• Urgentna inkontinenca: imate nenadno, močno željo po uriniranju, ki ji sledi nehoten izpust urina. Morda boste čutili potrebo po pogostem uriniranju, tudi ponoči. Urgentno inkontinenco lahko povzroči manj zaskrbljujoče stanje, kot je okužba, ali hujše stanje, kot je nevrološka motnja ali sladkorna bolezen.

Video vsebina: urinska inkontinenca - kaj je, različni tipi inkontinenc

• Prelivna inkontinenca: pomeni pogosto ali nenehno kapljanje urina zaradi nepopolmoma izpraznjenega mehurja.

• Funkcionalna inkontinenca: telesna ali duševna okvara preprečuje, da bi pravočasno prišli na stranišče. Če trpite za hudim artritisom, morda ne boste mogli dovolj hitro odpeti gumbov na hlačah.

• Popolna inkontinenca: vaš mehur ne more shraniti urina, zaradi česar nenehno odvajate urin ali se soočate s pogostim uhajanjem.

• Mešana inkontinenca: imate več kot eno vrsto urinske inkontinence – najpogosteje se to nanaša na kombinacijo stresne in urgentne inkontinence.

V praksi Medicinski strokovnjaki razvrščajo inkontinenco v tri glavne skupine, čeprav mnogi bolniki - predvsem ženske - občutijo simptome več skupin.

1) Pri stresni inkontinenci so mišice, ki obdajajo sečnico, tako oslabele, da ne morejo nasprotovati nenadnemu povečanju tlaka v mehurju. Kašljanje, kihanje, smeh, telovadba ali druge vrste gibanje, ki povzroči nenaden pritisk na mehur, povzročijo uhajanje seča - ponavadi le nekaj kapljic.

1) Pri urgentni inkontinenci se mehur začne krčiti, ko je poln, enako kot pri dojenčkih in majhnih otrocih; bolnik nima nadzora nad nenadno potrebo po mokrenju. Ta vrsta inkontinence je pogosta pri zdravih ljudeh, pojavlja se tudi pri bolnikih z boleznimi osrednjega živčevja, kot so možganska kap, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen in multipla skleroza. Uide vedno večja količina seča, mehur se izprazni.

2) Čezrobna (overflow) inkontinenca se pojavi, če bolnik ne čuti več, kdaj mora mokriti. Ko je mehur poln, se čezmerna količina seča zlije ven, ponavadi majhna količina. Mehur se nikoli popolnoma ne izprazni, v njem ostane vsaj nekaj seča. Ta vrsta inkontinence je povezana s sladkorno boleznijo in pri moških s povečano prostato, ki ovira pretok seča; pri ženskah je lahko vzrok fibroidni tumor ali tumor jajčnikov. Povzročajo jo tudi zdravila in nevrološke bolezni oživčenja mehurja.

Video vsebina: opis čezrobne inkontinence

Vzroki za razvoj urinske inkontinence

Urinarni sistem sestavljata ledvici, uretra, sečnica ter mehur, ki se nahaja v spodnjem delu trebuha.

Mišice v mehurju se skrčijo, da med uriniranjem potisnejo urin v sečnico. V tistem trenutku se sprostijo tudi mišice, ki zatesnjujejo sečnico, kar omogoči urinu izhod iz telesa.

Urinska inkontinenca se lahko pojavi, ko te mišice ne delujejo na način, kot bi morale.

Vsaka inkontinenca ni dolgotrajna, nekatere inkontinence so začasen pojav, pri čemer se le-ta konča, ko vzrok izgine. Vaginalne okužbe lahko prav tako povzročijo začasno inkontinenco.

Inkontinenco lahko povzročijo še razdraženost mehurja, določena zdravila, zaprtje in omejena mobilnost. Okužbe sečil (UTI) so pogost vzrok začasne inkontinence in jih je potrebno obravnavati z vso resnostjo.

Inkontinenca lahko nastane zaradi različnih razlogov, ti razlogi pa so lahko različni pri moških in ženskah. Več razlogov je prehodnih zdravstvenih težav, ki, ko jih obravnavamo, na splošno izzvenijo. Ko se bolezen v določenih situacijah obravnava, pogosto izgine tudi inkontinenca.

Video vsebina: urinska inkontinenca - vzroki in simptomi

Dolgotrajne (kronične) zdravstvene težave lahko povzročijo inkontinenco. Ko imate težave z uhajanjem zaradi kronične bolezni, se morate običajno z njimi ukvarjati dlje časa.

Kronične bolezni se običajno ne izboljšajo s terapijo, kar pomeni, da se boste morda sčasoma morali naučiti obvladati inkontinenco, kot simptom vaše kronične bolezni.

Kratkotrajni vzroki

Začasni ali kratkotrajni vzroki za nastalo inkontinenco so lahko:

• Okužbe sečil: okužba v sečilih (sečnica, uretra, mehur in ledvice) lahko povzročijo bolečino in poveča potrebo po pogostejšem uriniranju. Po zdravljenju želja po pogostem uriniranju običajno izgine.

Slika: okužba sečil je še kako povezana z urinsko inkontinenco

• Nosečnost: med nosečnostjo vaša maternica dodatno pritiska na mehur, ko se razširi. Večina žensk, ki se med nosečnostjo soočijo z inkontinenco, opazi, da inkontinenca izzveni v nekaj tednih po porodu.

• Zdravila: inkontinenca je lahko stranski učinek jemanja nekaterih zdravil, vključno z diuretiki in antidepresivi.

• Pijače: nekatere pijače, kot sta kava in alkohol, lahko povzročijo, da imate večjo željo po uriniranju. Če omejite uživanje omenjenih pijač, se vaša potreba po pogostem uriniranju običajno zmanjša.

• Zaprtje: kronično zaprtje (trdo in suho blato) lahko povzroči tudi težave z nadzorom mehurja.

Kronični vzroki

Kronični ali dolgotrajni vzroki za nastalo inkontinenco so lahko:

• Bolezni medeničnega dna: če imate težave z mišicami medeničnega dna, lahko to vpliva na delovanje vaših organov, vključno z mehurjem.

• Možganska kap: možganska kap lahko povzroči težave z nadzorom mišic. To lahko vključuje tudi mišice, ki uravnavajo vaš urinski sistem.

• Sladkorna bolezen: če trpite za sladkorno boleznijo, vaše telo proizvaja več urina. To povečanje količine urina lahko povzroči težave z uhajanjem. Poleg tega lahko periferna nevropatija vpliva na delovanje mehurja.

• Menopavza: menopavza je še ena kaskada sprememb v ženskem telesu, ko se ravni hormonov hitro spreminjajo, mišice medeničnega dna pa lahko tudi oslabijo.

• Multipla skleroza (MS): če imate MS, lahko izgubite nadzor nad svojim mehurjem, kar povzroči težave z uhajanjem.

Video vsebina: Multipla skleroza - osebna zgodba. 

• Povečana prostata: ko je prostata večja kot običajno, lahko to povzroči več težav z nadzorom mehurja. To stanje imenujemo tudi benigna hiperplazija prostate.

• Obdobje po operaciji raka prostate: med operacijo raka prostate se lahko včasih poškoduje mišica zapiralka, kar povzroči stresno inkontinenco.

Pri obvladovanju mokrenja so vključena tako celotna sečila - ledvici, sečevoda, sečni mehur, sečnica in mišice medeničnega dna - kot tudi osrednje živčevje. Ko se mehur napolni, pošlje sporočilo živčevju v hrbtenjači, ki nato sproži, kar poznamo kot refleks mokrenja: krčenje mišic mehurja, ki iztisnejo seč v sečnico in iz telesa. Inkontinenca nastane, če je moten katerikoli del tega zapletenega procesa.

Po kirurških posegih na sečilih ali blizu njih včasih ostanejo brazgotine ali druge poškodbe, ki povzročajo inkontinenco. Tudi zdrsnjena medvretenčna ploščica povzroči uhajanje seča, če pritiska na živce, ki prenašajo sporočila iz mehurja ali k njemu.

Pri ženskah se mišice, ki so potrebne za nadzor nad mokrenjem, v nosečnosti in med porodom raztegnejo in oslabijo; posledica je lahko inkontinenca. Raziskave so pokazale, da je verjetnost za uhajanje seča med telovadbo tem večja, čim večkrat je ženska rodila. Po menopavzi se zmanjša koncentracija hormona estrogena v krvi, kar povzroči, da se tkiva sečil stanjšajo in medenično dno oslabi; nastane lahko inkontinenca.

Inkontinenca je možen stranski učinek diuretikov, sedativov, antidepresivov, antihistaminikov in drugih zdravil. Včasih jo lahko ozdravimo že s tem, da zamenjamo zdravilo. Pogovorite se z zdravnikom.

Diagnostični postopek

Da bo ugotovil vzrok vaših težav, vas bo zdravnik temeljito izprašal o vaših prejšnjih in sedanjih boleznih, predvsem o simptomih - npr. kako pogosto mokrite in koliko seča odvajate pri enem mokrenju. Nato bo vzel vzorec seča, da bo izključil možno okužbo. Pregledal bo tudi danko, spolovila in trebuh, da izključi tumorje in povečano prostato. Rekel vam bo, da zakašljajte, da vidi, ali pri tem uide nekaj kapljic seča - znak stresne inkontinence. Za dokaz čezrobne inkontinence vam lahko po mokrenju vstavi v mehur kateter, da vidi, ali je v njem ostalo kaj seča.

Video vsebina: diagnoza urinske inkontinence in povezanih problemov

Če standardni načini zdravljenja inkontinence ne pomagajo ali zdravnik meni, da vam bo pomagala operacija, vas bo napotil k specialistu, ponavadi urologu na nadaljnje preiskave. Pogosta preiskava je merjenje pretoka seča: popili boste nekaj tekočine, da se bo napolnil mehur, nato boste mokrili v posebno napravo, ki izmeri pretok. Koristna je tudi cistometrija, precej neprijeten postopek, pri katerem v mehur in danko vstavijo cevke, s katerimi izmerijo pritisk, ki se razvije v mišicah mehurja.

Zdravljenje urinske inkontinence

Večino bolnikov z inkontinenco lahko ozdravimo ali z zdravljenjem težave vsaj precej izboljšamo. Tako konvencionalna kot alternativna medicina imata učinkovite načine zdravljenja. Mnogi zdravniki konvencionalne medicine npr. bolnikom s stresno inkontinenco priporočajo dve nekonvencionalni metodi - vaje po Keglu in bio-feedback. Če želite, poskusite najprej z alternativnimi načini zdravljenja. Če se inkontinenca ne popravi ali se celo slabša, obiščite zdravnika, da bo stanje ocenil in postavil pravilno diagnozo.

Konvencionalna medicina

Mnogi zdravniki, preden predpišejo bolnikom zdravila, najprej svetujejo tehnike za spremembo vedenjskih vzorcev. Tako zdravljenje je varnejše kot zdravila in ponavadi enako učinkovito. Najbolj pogosto predpisujejo vaje za krepitev mišic, znane kot vaje po Keglu, in biofeed-back.

Koristna metoda je tudi treniranje mehurja. Sedem dni si beležite, koliko popijete, kako pogosto mokrite in koliko seča odvajate. Nato začnite mokriti v načrtovanih presledkih, ponavadi na 30 do 60 minut. Postopoma, čez več tednov, boste čas med obiski stranišča lahko podaljšali.

Video vsebina: zdravljenje urinske inkontinence

Če zdravnik oceni, da so za vaše stanje potrebna zdravila, jih bo izbral glede na vzrok inkontinence. Ob znakih okužbe pri pregledu seča, boste dobili antibiotike. Ženske po menopavzi lahko prejemajo nadomestno hormonsko zdravljenje, s katerim se zveča koncentracija estrogena v krvi (čeprav koristi takega zdravljenja niso potrjene).

Pri stresni inkontinenci predpisujejo psevdoefedrin, efedrin ali fenilpropanolamin, zdravila, ki okrepijo sfinkter, krožno mišico okoli sečnice, ki sodeluje pri uravnavanju mokrenja. Za zmanjšanje nehotenega krčenja mehurja, ki je značilno pri urgentni inkontinenci, so učinkoviti propantelin bromid, imipramin ali oksibutinin klorid; ta zdravila omogočajo normalno delovanje mišic, ki sodelujejo pri mokrenju.

Nekaterim bolnicam s stresno inkontinenco pomaga pripomoček, imenovan pesar, ki se vstavi v nožnico in podpira mišice medeničnega dna. Odločitev, da vam bo pomagal pesar, mora sprejeti zdravnik in vam ga tudi predpisati.

Novejše zdravljenje stresne inkontinence pri ženskah je krepitev oslabljenih medeničnih mišic z majhnimi, stožčastimi utežmi, ki jih vstavite v nožnico in z njimi trenirate na podoben način, kot trenirate ostale mišice z ročkami. Najlažjo utež vstavite v nožnico s konico navzdol in več minut stiskate mišice tako, da preprečite, da utež izpade.Ko zmorete utež zadržati v nožnici od 20 do 30 minut, poskusite s težjo - in tako dalje več tednov. S tem postopoma okrepite mišice medeničnega dna do svoje prejšnje zmogljivosti.

Operativni poseg in posebni pripomočki

Če noben od opisanih načinov zdravljenja ne pomaga, vam lahko zdravnik predlaga operacijo. Operacija, pri kateri popravijo okvarjene mišice in vezi ali namestijo mehur na svoje mesto, je zelo učinkovita pri ženskah, pri katerih je inkontinenca, predvsem stresna inkontinenca, nastala zaradi nosečnosti in poroda. Vsadijo lahko tudi umetni sfinkter (zapiralko); napravo odpirate in zapirate ročno, s tem uravnavate tok seča in preprečujete uhajanje.

Kadar ni nobenega načina, da bi inkontinenco pozdravili, se naučite s težavo živeti. Za to so razvili posebne pripomočke, npr. spodnje perilo, ki vpija tekočino in vonj, ali pripomočke, ki prestrežejo seč in ga speljejo v zaprte plastične vrečke. O teh možnostih se pogovorite s svojim zdravnikom.

Povzetek nasvetov in možnosti za zdravljenje

• Zdravila: zdravila brez recepta in zdravila na recept lahko pomirijo mišice in živce urinarnega trakta ter preprečijo krčenje mehurja. Botoks lahko prav tako pomaga pomiriti mehur, ko denimo druga zdravila ne delujejo. Botoks lahko pomiri simptome ter jih ohrani pod nadzorom do 6 mesecev.

• Operacija: zdravnik vam lahko predlaga operacijo, če so vaši simptomi resni in druga zdravljenja ne pomagajo.

• Naprave: pesar je obroček, ki se vstavi v žensko vagino, da se sečnica pozicionira v drugačen položaj ter s tem prepreči uhajanje urina.

• Trening mehurja: z uporabo stranišča ob določenih urah, namesto da čakate na željo po uriniranju, lahko počasi pridobite nadzor nad svojim mehurjem in podaljšate čas med obiski stranišča.

• Keglove vaje: stiskanje mišic medeničnega dna lahko pomaga okrepiti mišice mehurja ter preprečiti uhajanje urina.

• Biofeedback: na kožo nad mehurjem in sečnico se namesti električni obliž. Ta je povezan z monitorjem, tako da lahko opazujete, kdaj se mišice krčijo. To vam bo pomagalo, da se jih naučite nadzorovati ter da posledično preprečite uhajanje.

Video vsebina: Biofeedback tehnike za izvajanje vaj in krepitve mišic medeničnega dna. 

• Stimulacija živcev: ta pošilja hitre impulze električne energije v mišice okoli mehurja, kar jih lahko pomaga okrepiti.

• Pijte veliko vode: redko pitje vode lahko poslabša težavo z inkontinenco. Ciljajte na vsaj šest do osem kozarcev vode na dan.

• Pazite na prehrano: zmanjšanje količine alkohola, gaziranih pijač, kave ter začinjene in kisle hrane lahko izboljša vaše simptome.

• Izgubite na teži: izguba odvečnih kilogramov lahko izboljša inkontinenco, saj že 5 % izguba telesne teže lahko pomaga.

• Prenehajte s kajenjem: če prenehate kaditi, boste povečali možnosti za zmanjšanje uhajanja urina.

Alternativni načini

Večina alternativnih načinov zdravljenja inkontinence se osredotoča na krepitev mišic medeničnega dna, da bodo bolje podpirale mehur in s tem nadzorovale mokrenje.

Akupunktura

Akupunkturisti menijo, da je inkontinenca posledica pomanjkanja čija ledvic in vranice. Za ponovno vzpostavitev ravnotežja čija v prizadetih predelih stimulirajo točke, povezane s tema organoma in njunimi kanali. Obiščite strokovnjaka za akupunkturo.

Biofeedback

Raziskave so pokazale, da lahko 25% bolnikov z inkontinenco s tehnikami biofeedbacka spet vzpostavi popolen nadzor nad mehurjem, pri nadaljnjih 30-50% bolnikov pa se stanje precej izboljša. Zdravljenje poteka tako, da v mehur skozi sečnico vstavijo kateter, nato mehur počasi polnijo s tekočino, medtem se bolnik s tehniko biofeedbacka uči nadzorovati potrebo po mokrenju.

Kitajska zelišča

Za zdravljenje inkontinence včasih priporočajo čaj »zlata ključavnica«, narejen iz mešanice mnogih zelišč. Tradicionalni kitajski zeliščarji menijo, da pomaga telesu zadrževati tekočine.

Kiropraktika

Z naravnavanjem kosti in sklepov medenice se okrepijo mišice sečil, kar izboljša nadzor nad mehurjem.

Video vsebina: kiropraktika in lajšanje težav z mehurjem.

Podobno zdravljenje nudijo tudi osteopati.

Homeopatija

Homeopati imajo številna zdravila za zdravljenje inkontinence. Njihova izbira je odvisna od vzroka inkontinence. Nekatera, ki jih pogosteje predpisujejo, so:

• za stresno inkontinenco, posebej pri starejših, causticum, ki naj bi starajočim se tkivom vrnil vitalnost;

• tako pri stresni kot pri urgentni inkontinenci pulsatilla umiri razdraženo sluznico sečil in omogoči dobro delovanje, posebej kadar seč uhaja, ko se bolnik dviga iz ležanja na trebuhu.

O drugih zdravilih se posvetujte s strokovnjakom za homeopatijo.

Prehrana

Poskušajte ohraniti normalno telesno težo. Prevelika telesna masa pritiska na mišice mehurja in jih slabi.

Mišice mehurja lahko oslabi tudi napenjanje, ki spremlja zaprtje. Zaprtje preprečite tako, da povečate količino vlaknin v prehrani: jejte več polnozrnatih živil, sadja in zelenjave.

Izogibajte se alkoholu, kofeinu, sladkorju, začinjeni hrani ter kislemu sadju in sokovom - razdražijo lahko mehur in sprožijo uhajanje seča.

Refleksologija

Refleksologi obdelujejo tiste predele stopala, ki stimulirajo sečevode, mehur, ledvice, nadledvične žleze in spodnji del hrbtenjače.

Zdravljenje doma

• Preprečujte zaprtje: jejte obilo žitaric, sadja in zelenjave.

• Vsak dan delajte vaje po Keglu.

• Sami se izurite, da boste mokrili v daljših časovnih presledkih. Prizadevajte si za tri-do šesturne razmike med obiski stranišča.

• Ne kadite. Nikotin draži mehur.

Video vsebina: Stres, inkontinenca in samopomoč doma. 

• Mokrite dvakrat: po mokrenju počakajte nekaj sekund, nato poskusite še enkrat.

• Če ste ženska in imate stresno inkontinenco, poskusite prekrižati noge, kadar kihate ali kašljate. Novejša raziskava je pokazala, da je ta preprost postopek zelo učinkovit za preprečevanje uhajanja seča.

• Če vsi načini zdravljenja odpovedo, si kupite posebne pripomočke. Na voljo so spodnje perilo, vložki in zaščitne podloge, ki dobro vpijajo tekočino in vonj. Poskusite različne znamke, dokler ne najdete tiste, ki vam najbolj ustreza.

Vprašanja in odgovori

Kaj je glavni vzrok za urinsko inkontinenco?

Inkontinenca se lahko pojavi zaradi številnih razlogov, povezana je lahko z okužbo sečil, vaginalno okužbo, draženjem ali zaprtjem. Nekatera zdravila lahko povzročijo težave z nadzorom mehurja, ki trajajo zgolj krajši čas. Če inkontinenca traja dlje, je to lahko posledica: šibkih mišic zapiralke mehurja ali tudi medeničnega dna^[1].

Kako odpraviti urinsko inkontinenco?

Za mnoge ljudi z urinsko inkontinenco so naslednji nasveti za samopomoč in spremembe življenjskega sloga dovolj za lajšanje simptomov.

• dnevno delajte vaje za medenično dno...
• nehajte kaditi. ...
• izvajajte ustrezne vaje ...
• izogibajte se dvigovanju bremen...
• izgubite odvečno telesno težo ...
• uredite morebitno zaprtje ...
• zmanjšajte vnos kofeina ...
• zmanjšajte vnos alkohola^[2].

Katere so 3 možnosti zdravljenja inkontinence?

Izdelki za inkontinenco:

• vpojni izdelki, kot so hlačke ali blazinice.
• ročni pisoarji.
• kateter (tanka cevka, ki se vstavi v vaš mehur za odvajanje urina)
• naprave, ki se vstavijo v nožnico ali sečnico za preprečevanje uhajanja urina – denimo med samo vadbo^[3].

Viri in reference

Vir: Družinski zdravstveni vodnik. Konvencionalno in alternativno zdravljenje, Dr. Jaro Lajovic, Založba Mladinska knjiga

1. Urinary Incontinence in Older Adults - https://www.nia.nih.gov

2. 10 ways to stop leaks - https://www.nhs.uk

3. Non-surgical treatment - Urinary incontinence - https://www.nhs.uk