Glavoboli sodijo med najpogostejše zdravstvene težave. Nekateri ljudje imajo pogosto glavobole, drugi pa komaj kdaj. Tako kronični kot ponavljajoči se glavoboli so lahko boleči in mučni, vendar le redko pomenijo kakšno težjo bolezen.
TENZIJSKI GLAVOBOL: Splošno | Tenzijski glavoboli | Migrenski glavoboli | Vprašanja in odgovori | Viri/reference
Sprememba vzorca ali narave glavobola - npr. če glavobol postane pogostejši ali močnejši - pa bi vendar lahko pomenila resen problem, zato je v takem primeru potreben takojšen obisk pri zdravniku. Glavoboli so večinoma tenzijski, migrenski ali pa gre za bolečine v glavi brez očitnega vzroka. Veliko glavobolov je povezanih s težavami okrog oči, nosu, žrela, zob in ušes.
Marsikateri kronični glavobol, ki ga pripisujejo napenjanju oči, je v resnici tenzijski glavobol; nova, huda bolečina v očeh ali okrog njih lahko pomeni zvišanje tlaka očesne tekočine (glavkom) in je medicinski nujen primer. Okulist lahko pri pregledu prepozna vzrok te vrste bolečine in predpiše ustrezno zdravljenje. Zvišan krvni tlak lahko povzroči občutek utripanja v glavi, redko pa kronične glavobole.
Slika: Tenzijske glavobole povzroča napenjanje mišic v vratu, ramenih in glavi.
.jpg)
Navadno lahko zdravnik ugotovi vzrok glavobola iz bolnikove osebne anamneze in telesnega pregleda. Včasih pa so vendarle potrebne krvne preiskave za odkrivanje temeljne bolezni. Lumbalno punkcijo, pri kateri odvzamemo majhen vzorec tekočine iz hrbtenice in jo pregledamo pod mikroskopom, naredijo, kadar zdravnik posumi, da glavobole povzroča okužba (npr. meningitis). Lumbalno punkcijo lahko zdravnik naredi tudi, če posumi na krvavitev v možganski ovojnici.
Video vsebina: Tenzijski glavoboli.
Bakterijska ali glivična okužba, ki povzroči vnetje mening (možganskih ovojnic, ki obdajajo možgane in hrbtenjačo), je redkokdaj vzrok značilnega, navadno akutnega in nepopustljivega glavobola. Za tako okužbo so značilni tudi vročina in drugi znaki težke bolezni.
Kronične glavobole le redko povzročajo možganski tumorji, možganske poškodbe ali pomanjkanje kisika v možganih. Če zdravnik posumi na tumor, možgansko kap ali kak drugproblem v zvezi z možgani, utegne naročiti sli-kanje možganov z računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MRS).
Tenzijski glavoboli
Tenzijske glavobole povzroča napenjanje mišic v vratu, ramenih in glavi; mišična napetost je lahko posledica neudobne lege telesa, socialnega ali duševnega stresa ali utrujenosti.
Simptomi in diagnoza
Tenzijski glavoboli se na splošno začnejo zjutraj ali zgodaj popoldne in se čez dan slabšajo. Enakomerna, zmerno huda bolečina se pogosto pojavi nad očmi ali v zadnjem delu glave; bolečino lahko spremlja občutek pritiska, kot bi glavo stiskal obroč. Bolečina.se lahko razširi po vsej glavi in včasih navzdol v tilnik in ramena.
Da bi zdravnik lahko razločil tenzijske glavobole od resnejših bolezni, upošteva, kako dolgo bolečina traja, pa tudi bolnikov opis o tem, kje se bolečina pojavlja, kaj jo povzroča, kaj jo olajša in ali jo spremljajo drugi simptomi, npr. vrtoglavost, šibkost, izguba občutkov ali zvišana telesna temperatura.
Glavoboli, ki so se začeli bolj pred kratkim, ki zbujajo človeka iz spanja, so nenavadno hudi, niti malo ne popuščajo, se pojavijo po poškodbi glave ali sovpadajo z drugimi simptomi, npr. mravljinčenjem, oslabelostjo, izgubo koordinacije, spremembami vida ali omedlevico, verjetno niso tenzijski glavoboli.
Slika: Migrenski glavobol je ponavljajoča se, utripajoča, močna bolečina.
.jpg)
Utegnejo imeti resen vzrok, ki ga mora zdravnik nemudoma ugotoviti. Tako je npr. pri glavobolih zaradi možganskega tumorja ali drugega nevarnega vzroka verjetneje, da so nastopili pred kratkim, da stalno napredujejo, da so hujši zjutraj kot popoldne in zvečer, da niso povezani z utrujenostjo ali delom, da jih spremljata zmanjšan tek in slabost ter da postanejo manj hudi ali hujši, ko človek spremeni lego telesa (leže ali vstane).
| Vzrok | Značilnosti | Diagnostične preiskave |
| Tenzija | Glavoboli so pogosti; bolečina (napetost) se pojavlja v presledkih, je zmerna in bolnik jo čuti v čelu in zatilju ali pa ima splošen občutek stiskanja ali otrdelosti. | Preiskave za izključitev telesnih bolezni; ocena duševnih dejavnikov in osebnosti. |
| Migrena | Bolečina se začne v očesu ali okrog njega ali v predelu senca, se razširi na eno ali obe strani, navadno prizadene vso glavo, lahko pa je enostranska, utripa in jo spremljajo izguba teka, slabost in bruhanje. Bolnik ima podobne občasne napade dolgo časa; pred napadi se pogosto pojavljajo spremembe razpoloženja, izguba teka, vrzeli v vidnem polju z migetavimi robovi; redkokdaj bolnik oslabi po eni polovici telesa. Ta oblika glavobola je pogosto dedna. | Če zdravnik glede diagnoze ni povsem prepričan in se je glavobol pojavil pred kratkim, se odloči za slikanje z MRS ali s CT; sicer pa za zdravilo proti migreni, da vidi, ali deluje. |
| Glavobol v rafalih | Napadi so kratki (1 ura); bolečina je huda in jo bolnik čuti v eni polovici glave; napadi se pojavljajo epizodično v skupinah (z vmesnimi obdobji, ko glavobolov ni) in v glavnem pri moških. Bolnik ima na isti strani kot bolečino še nekatere simptome: otekanje okrog očesa, izcedek iz nosu in solzenje. | Zdravila proti migreni, da zdravnik vidi, ali delujejo - npr. sumatriptan ali metisergid - ali pa vazokonstrikcijska zdravila, kortikosteroidi, indometacin ali vdihavanje kisika. |
| Zvišan krvni tlak (hipertenzija) | Redek vzrok glavobola, razen pri ljudeh s hudo občasno hipertenzijo zaradi tumorja v nadledvičnici; bolečina je utripajoča, pojavlja se v krčih in jo čutimo v zatilju ali temenu. | Biokemične preiskave krvi, ledvične preiskave. |
| Težave z očmi (iritis, glavkom) | Bolečino čuti bolnik v čelu ali nad očmi; je zmerna ali huda, pogosto pa se poveča potem, ko smo dlje časa napenjali oči. | Očesni pregled. |
| Težave z obnosnimi votlinami (sinusi) | Bolečina je akutna ali subakutna (ne pa kronična), bolnik jo čuti v čelu; je topa ali huda; navadno je hujša zjutraj in bolj blaga popoldne, zelo izrazita pa je tudi v mrzlem, vlažnem vremenu. Bolnik ima anamnezo okužbe zgornjih dihal, bolečine v enem delu obraza ter zamašen ali nahoden nos. | Slikanje obnosnih votlin. |
| Možganski tumor | Bolečina se je pojavila nedavno, nastopa s presledki in je blaga do huda; lahko se pojavlja v eni točki ali po vsej glavi. Ena polovica telesa lahko počasi postaja vedno bolj oslabela, bolnik ima epileptične napade (konvulzije), prizadet vid, ne more govoriti, bruha, pojavijo pa se tudi duševne spremembe. | Magnetnoresonančno slikanje (MRS) ali računalniška tomografija (CT). |
| Možganska okužba (absces) | Bolečina se je pojavila pred kratkim, nastopa v presledkih in je blaga do huda; lahko se pojavlja v eni točki ali po vsej glavi. Bolnik je morda imel okužbo ušesa, sinusov ali pljuč ali pa ima revmatično ali prirojeno srčno bolezen. | Magnetnoresonančno slikanje (MRS) ali računalniška tomografija (CT). |
| Okužba možganskih ovojnic (meningitis) | Bolečina se je pojavila pred kratkim, je stalna, huda in bolnik jo čuti po vsej glavi; širi se navzdol po vratu. Bolnik se zelo slabo počuti, ima vročino, bruha, prej je imel vnetje žrela ali okužbo dihal; ne more upogniti vratu, da bi se z brado dotaknil prsi. | Preiskave krvi, lumbalna punkcija. |
| Krvavitev v tkivih okrog možganov se je pojavila pred kratkim, je občasna ali stalna in blaga do huda, lahko se pojavlja v eni točki ali po vsej glavi; širi se navzdol po vratu. | Bolnik si je nedavno poškodoval glavo; lahko niha med zavestjo in nezavestjo. | Magnetnoresonančno slikanje (MRS) ali računalniška tomografija (CT). |
|
Subarahnoidna krvavitev |
Bolečina se je pojavila nedavno, je obširna, huda in stalna; včasih jo lahko bolnik čuti v očesu in okrog njega; povešena veka. |
Magnetnoresonančno slikanje (MRS) ali računalniška tomografija (CT); če je rezultat negativen, lumbalna punkcija. |
|
Sifilis, tuberkuloza, kriptokokoza, sarkoidoza ali rak |
Bolečina je topa do huda in jo bolnik čuti po vsej glavi ali le na vrhu glave. Bolnik ima zmerno vročino in anamnezo sifilisa, tuberkuloze, kriptokokoze, sarkoidoze ali raka. |
Lumbalna punkcija. |
Zdravljenje
Tenzijske glavobole lahko pogosto preprečimo ali obvladujemo, tako da se izogibamo stresom, ki jih povzročajo, ali te strese razumemo in se jim prilagajamo. Ko se glavobol že začne, ga lahko pomagajo olajšati nežna masaža mišic vratu, ramen in glave, nekaj minut trajajoče ležanje in sprostitev ali avtogeni trening.
Večino glavobolov lahko hitro in začasno olajša skoraj vsako zdravilo proti bolečinam, ki ga dobimo brez recepta, npr. acetilsalicilna kislina, paracetamol ali ibuprofen. Hudi glavoboli se utegnejo odzvati na močnejše analgetike, ki jih dobimo na recept, saj so v nekaterih od njih narkotiki (npr. kodein ali oksikodon). Pri nekaterih ljudeh kofein, ki je sestavina nekaterih preparatov proti glavobolu, zveča učinek analgetikov. Po drugi strani pa lahko preveč kofeina glavobol celo sproži.
Pri glavobolih, ki jih povzročata kronični stres ali depresija, analgetiki sami bolezni ne bodo pozdravili, ker ne zdravijo temeljnih duševnih težav. Bolnikom, ki imajo glavobole zaradi nerazrešenih socialnih ali duševnih konfliktov, utegne’koristiti strokovno svetovanje.
Migrenski glavoboli
Migrenski glavobol je ponavljajoča se, utripajoča, močna bolečina, ki navadno prizadene eno polovico glave, včasih pa obe; bolečim se začne nenadoma, pred njo ali hkrati z njo pa se lahko pojavijo simptomi, kot so motnje vida, živčevja ali prebavil.
Čeprav se lahko migrenski glavoboli začnejo v katerikoli starosti, se navadno začnejo pri ljudeh med 10. in 30. letom starosti. Včasih po 50. letu starosti izginejo. Migrene so pogostejše pri ženskah kot pri moških. Več kot polovica ljudi, ki trpijo zaradi migrene, ima bližnje sorodnike, ki imajo enake težave; to kaže, da je nagnjenost k tej bolezni verjetno dedna. Migrenski glavoboli so na splošno hujši kot tenzijski glavoboli.
Migrenski glavobol nastane, ko se arterije, ki vodijo v možgane, zožijo (konstrikcija) in nato razširijo (dilatacija), kar aktivira bližnje bolečinske receptorje. Kaj povzroča, da se krvne žile zožijo in razširijo, ne vemo; kontrakcije lahko sprožijo nenormalno nizke krvne koncentracije serotonina, snovi, ki sodeluje pri komuniciranju živčnih celic (nevrotransmiter). Le redko utegne biti temeljni vzrok migrenskih glavobolov malformacija krvne žile; v takih primerih glava skoraj vedno boli na isti strani.
Video vsebina: Kaj se zgodi z vašimi možgani med migreno.
Pri večini ljudi pa se glavoboli vendarle nesistematično pojavljajo na eni ali drugi strani. Nobene laboratorijske preiskave ni, ki bi pomagala postaviti diagnozo migrene, vendar je glavobol te vrste navadno lahko prepoznati zaradi značilnega poteka.
Vprašanja in odgovori
Kaj je razlika med običajnim glavobolom in migreno?
Migrena običajno vključuje utripanje na eni strani glave, ki se pogosto poslabša z aktivnostjo. Za razliko od glavobola migreno pogosto spremljajo še drugi simptomi, kot so slabost, bruhanje, težave z vidom, občutljivost na svetlobo ali zvok in mravljinčenje[1].
Kako se zdravi migreno?
Za migrene ni zdravila. Toda zdravnik vam lahko pomaga pri obvladovanju simptomov:
- protibolečinska zdravila
- izogibanje sprožilcem migrene
- uporaba alternativnih zdravil za migreno[2]
Ali je glavobol lahko kroničen?
Bolnik, ki ima glavobol vsaj 15 dni na mesec, naj bi imel kronični dnevni glavobol[3].
Kako se diagnosticira tenzijski glavobol?
Tenzijski glavobol se večinoma diagnosticira na podlagi simptomov, o katerih poročate. Za izključitev osnovnih bolezni ali stanj se lahko uporabi temeljit zdravniški pregled, ki lahko vključuje druge teste ali postopke. Sledenje in izmenjava informacij o vašem glavobolu z vašim zdravnikom pomaga postaviti natančno diagnozo[4].
Kaj je najpogostejši povzročitelj glavobola?
Nekateri najpogostejši sprožilci glavobola so povezani z življenjskim slogom, kot so slaba prehrana, stres, mišična napetost in premalo gibanja. Resne osnovne bolezni, kot so možganski tumorji, so redko vzrok za glavobol, čeprav mora trdovraten glavobol vedno pregledati zdravnik[5].
Viri in reference
Veliki zravstveni priročnik za domačo uporabo, Založba mladinska knjiga
- What's the Difference Between a Migraine and a Headache? - https://www.archildrens.org
- Migraine Headaches - https://my.clevelandclinic.org/
- Chronic Daily Headache - https://www.hopkinsmedicine.org
- Tension Headaches - https://www.hopkinsmedicine.org
- Headache - https://www.betterhealth.vic.gov.au
