SHIZOFRENIJA - vzroki, simptomi in možnosti zdravljenja! | Moja-lekarna.com

Shizofrenija se običajno pojavi v pozni adolescenci ali zgodnji odraslosti, pri čemer moški pogosto zbolijo prej kot ženske. Pomembno je prepoznati simptome in poiskati ustrezno zdravljenje, saj pravočasna intervencija lahko znatno izboljša kakovost življenja bolnikov.

Čeprav shizofrenija dobesedno pomeni »razcepljena duševnost«, je ne smemo zamenjevati z »razcepljeno« ali multiplo osebnostjo. Natančneje bolezen lahko opišemo kot psihozo - eno iz skupine hudih in dolgotrajnih duševnih motenj, ki zmotijo normalno mišljenje, govor in vedenje.

Začetek shizofrenije ponavadi označujejo psihotični simptomi, našteti na levi, ali nenavadno obnašanje. Mnogo bolnikov pa ima »negativne« simptome, npr. zmanjšano čustveno odzivnost, duševno dejavnost in družabnost.

Le redko koristi razčlenjevanje v podskupine, npr. paranoidno ali katatonično shizofrenijo, ker imajo posamezni bolniki marsikdaj pestre simptome, zato terapevti postavljajo različne diagnoze. Toda večini oseb s shizofrenijo so skupni nekateri podobni simptomi. Pogosto npr. navajajo občutek odtujenosti in zmedenosti glede vira svojih zaznav. Občutijo veliko osamljenost, tesnobo in izrazit občutek nepovezanosti z drugimi.

Slika: Sama psihoterapija brez zdravil ne pomaga kaj prida.

Shizofrena oseba lahko razmišlja in se sporazumeva po svojih zasebnih pravilih, skače od ene misli k drugi, uporablja splošne ali ponavljajoče se besede ali »besedno solato« iz novih besed oz. zmedenih stavkov. Ti bolniki so pogosto sumničavi in zamerljivi.

Zdi se jim lahko, da jim nekdo krade misli, jim jih posreduje npr. prek radijskih valov, ali da jim neznanci nadomeščajo njihove misli z novimi informacijami v želji, da bi obvladali njihovo ravnanje. Opisujejo lahko glasove, ki govorijo neposredno njim samim ali kritizirajo njihovo ravnanje.

Video vsebina: Moja zgodba - življenje s shizofrenijo; Maja Klemenčič.

Pri moških se shizofrenija običajno pojavi v najstniških letih, pri ženskah pa med 20. in 30. letom, pogostnost pa je pri obeh spolih približno enaka. Zboli približno 1 od 100 ljudi. Nekateri bolniki doživijo le eno bolezensko epizodo in potem nimajo več simptomov. Pogosteje pa potek bolezni niha desetletja; vsaka ponovitev pa povzroči dodatno škodo.

Simptomi

Simptomi se lahko pojavijo postopoma ali nenadoma, pogosto pa povzročajo resne težave pri vsakodnevnem funkcioniranju in socialnih interakcijah. Pravočasno prepoznavanje in zdravljenje simptomov sta ključna za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov.

Diagnoza shizofrenije prihaja v poštev, če ima oseba vsaj dva izmed naštetih simptomov:

blodnje;
halucinacije;
nepovezano govorjenje;
iracionalno ali katatonično vedenje, npr. stupor, togost ali ohlapnost okončin;
negativne simptome, kot so npr. nedejavnost, molk in izguba volje.

Te simptome ponavadi spremlja občutno zmanjšanje zmožnosti za stike z drugimi.

Posvetujte se z zdravnikom, če:

imate opisane simptome vi sami ali kdo drug. Shizofrenija je lahko uničujoča bolezen in zdravniška oskrba je nujna. Zavedajte se, da osebe, ki postaja duševno bolna, pogosto ne bo lahko pregovoriti, da bi priznala simptome ali obiskala zdravnika.

Shizofrenija je kompleksna duševna motnja, ki se kaže v različnih simptomih, ki vplivajo na mišljenje, čustvovanje in vedenje posameznika.

Vzroki

Večina specialistov soglaša, da simptome sprožijo kemične motnje v možganih, čeprav natančen mehanizem ni poznan. Zdi se, da je shizofrenijasindrom, ki ima mnogo vzrokov in vrst. Kaže, da igra določeno vlogo dednost, vendar ni enega samega »gena za shizofrenijo«. Čeprav družinsko okolje, ki nudi oporo, zagotovo lahko pomaga preprečiti ponovitev, pa npr. družinski prepiri zagotovo ne povzročajo shizofrenije.

Zdravljenje

Konvencionalno zdravljenje skuša bolnikom med drugim pomagati do normalnih stikov z drugimi, jim omogočiti, da živijo v domačem okolju, in obvladovati bolezen z najmanjšim učinkovitim odmerkom zdravil. Ponavadi je potrebna kombinacija zdravil in psihoterapije.

Konvencionalna medicina

Sodobno obdobje medicinskega zdravljenja shizofrenije se je začelo leta 1952 z uporabo pomirjevala klorpromazina. To zdravilo (in njegovi sodobni sorodniki, npr. haloperidol) je prvič obvladalo akutne simptome, skrajšalo čas bivanja v bolnišnici z nekaj let na nekaj dni ter zmanjšalo delež ponovitev za več kot 50%. Vendar se na ta zdravila ne odzovejo vsi bolniki.

Dolgoročno obvladovanje je manj uspešno kot kratkoročna ublažitev. Poleg tega lahko dolgotrajno jemanje zdravil spremljajo škodljivi stranski učinki, zlasti nevrološka mišična motnja, znana kot tardivna diskinezija, ki povzroča nehotno premikanje obraza, npr. pačenje ali sesajoče gibe.

Slika: Pri moških se shizofrenija običajno pojavi v najstniških letih.

Novejše zdravilo klozapin je pomagalo številnim bolnikom, neodzivnim za druga antipsiho-tična zdravila, ne da bi povzročilo tardivno dis-kinezijo. Vendarle pa lahko pri približno enem odstotku uporabnikov povzroči občutno zmanjšanje števila belih krvnih celic, zato so vsak teden potrebni pregledi krvi. Še novejše zdravilo je risperidon, za katerega kaže, da odpravlja simptome brez teh zapletov.

Večina bolnikov mora vse življenje jemati zdravila, da prepreči ponovne izbruhe bolezni. Včasih so potrebna še dodatna zdravila, npr. antidepresivi, za odpravljanje stranskih učinkov ali drugih simptomov, vključno s togostjo, tremorjem (tresenjem) in depresijo.

Sama psihoterapija brez zdravil ne pomaga kaj prida. Vendar pa je psihoterapija, ki nudi oporo in sočutje, potrebna, da bolniku z ugotovljeno shizofrenijo pomaga razumeti bolezen ter se ponovno vključiti v družabno in družinsko življenje.

Alternativni načini

Ker je shizofrenija tako huda in zapletena bolezen, je znanih le malo učinkovitih zdravilnih postopkov, vendar pa je raziskovalno zanimanje zanjo v zadnjih letih občutno naraslo.

Nekateri dokazi kažejo, da lahko folijska kislina (vitamin iz skupine B) koristi kot podporno zdravljenje. Vitamin C povečuje moč antipsihotika haloperidola, vitamin E pa lahko ublaži simptome tardivne diskinezije, zlasti v zgodnjem obdobju. Bolj sporne so domneve, da lahko koristijo cink, mangan in niacin.

Pomoč shizofrenikom

Odprti, neobsojajoči prijatelji in sorodniki lahko pomagajo zmanjšati tesnobo in izrazitost simptomov. Bolnike praviloma hitro vznemirijo »izražena čustva«; raziskovalci družinskim članom svetujejo, naj omejijo svojo kritiko in naj bodo kar najbolj nevsiljivi.

Slika: Bolniki v okolju, ki jim nudi oporo, lažje pristanejo na jemanje zdravill.

Sočutni družinski člani, ki spodbujajo bolnika, naj bo pri skrbi zase dejaven, lahko pomagajo zmanjšati njegov občutek nemoči. Bolniki v okolju, ki jim nudi oporo, lažje pristanejo na jemanje zdravil, zato se jim bolezen redkeje ponovi.

Nekateri bolniki se bolj odzovejo na določeno zdravilo ali jim je preprosto bolj po volji »občutek«, ki jim ga daje. Če je mogoče, je treba ta nagnjenja upoštevati in spodbuditi prizadevanja za samostojnost.

Vprašanja in odgovori

Kako pogosta je shizofrenija?

Shizofrenija prizadene približno 24 milijonov ljudi ali 1 od 300 ljudi (0,32 %) po vsem svetu. Ta stopnja je 1 od 222 ljudi (0,45 %) med odraslimi. Ni tako pogosta kot mnoge druge duševne motnje^[1].

Kdo najpogosteje dobi shizofrenijo?

Shizofrenijo običajno odkrijejo v poznih najstniških letih do zgodnjih tridesetih in se ponavadi pojavi prej pri moških (pozna adolescenca – zgodnja dvajseta) kot pri ženskah (zgodnja dvajseta – zgodnja trideseta)^[2].

Ali je shizofrenija ozdravljiva?

Čeprav ni znanega zdravila, je mogoče s shizofrenijo živeti smiselno in srečno življenje. Obstaja veliko učinkovitih načinov zdravljenja, ki jih najbolje izvaja skupina večih usposobljenih. Ti vključujejo zdravila, psihoterapijo, vedenjsko terapijo in socialne storitve ter orodja, ki vam pomagajo ostati v šoli ali nadaljevati delo^[3].

Kateri so simptomi shizofrenije?

Diagnoza shizofrenije prihaja v poštev, če ima oseba vsaj dva izmed naštetih simptomov: