Pljučni Rak: simptomi, zdravljenje in stopnje preživetja

Večinoma rak v pljučih vznikne iz pljučnih celic, lahko pa se razširi (metastazira) v pljuča tudi iz drugih delov telesa. Pljučni rak je v Sloveniji najpogostejša rakasta bolezen pri moških (80 obolelih na 100 000 prebivalcev), pri ženskah pa je redkejša (16 obolelih na 100 000 prebivalk). Je tudi med vodilnimi vzroki smrti zaradi raka.

PLJUČNI RAK: Splošno | Simptomi | Vzroki | Vrste pljučnega raka | Diagnoza | Zdravljenje | Vprašanja in odgovori | Viri/reference

Pljučni rak je bolezen, pri kateri se maligni (rakavi) tumorji oblikujejo v tkivih pljuč.

Obstajata dve glavni vrsti pljučnega raka: majčkocelični pljučni rak (SCLC) in ne-majčkocelični pljučni rak (NSCLC). Medtem ko se majčkocelični pljučni rak običajno hitro širi, je ne-majčkocelični pljučni rak pogosteje diagnosticiran in predstavlja večino primerov.

Pljučni rak je pogosto povezan z dolgoletnim kajenjem cigaret, vendar se lahko pojavi tudi pri nekadilcih, čeprav je tveganje manjše.

Slika: Majhen delež pljučnega raka povzročijo snovi, na katere naletite med delom.

Drugi dejavniki tveganja za razvoj pljučnega raka vključujejo izpostavljenost strupenim kemikalijam, onesnažen zrak, genetsko predispozicijo in izpostavljenost sevanju.

Simptomi

Simptomi pljučnega raka so odvisni od njegove vrste, lege in načina širjenja. Po navadi je glavni simptom trdovraten kašelj. Ljudje s kroničnim bronhitisom, ki zbolijo za pljučnim rakom, pogosto opazijo, da se jim je kašelj poslabšal. Izmeček je lahko krvavkast. Če se rak vrašča v žilo, lahko povzroči hudo krvavitev.

Rak lahko povzroči piskajoče dihanje, ker zoži dihalno pot, v kateri ali okrog katere raste. Zapora bronha lahko privede do sesede-nja dela pljuč, ki jih oskrbuje prizadeti bronh; takšno sesedenje imenujemo atelektaza. Druga posledica je lahko pljučnica s kašljem, vročino, bolečinami v prsih in težkim dihanjem. Če se tumor vrašča v steno prsnega koša, lahko povzroči nenehno bolečino v prsnem košu.

Med simptomi, ki se pojavijo pozneje, so izguba teka, hujšanje in šibkost. Pljučni rak pogosto povzroči kopičenje tekočine okrog pljuč (plevralni izliv), posledica pa je težko dihanje. Če se rak razširi po pljučih, se lahko pojavijo zelo težko dihanje, nizka koncentracija kisika v krvi in srčno popuščanje.

Slika: Po navadi je glavni simptom trdovraten kašelj.

Rak se včasih vrašča v določene živce v vratu. Tako povzroči povešenost veke, zoženost zenice, ugreznjenost očesa in zmanjšano znojenje na eni strani obraza; takšen skupek simptomov imenujemo Homerjev sindrom. Rast raka na vrhu pljuč lahko prizadene živce, ki oživčujejo roko, zato roka postane boleča, omrtvela in šibka. Okvarjeni so lahko tudi živci grla, zato postane bolnik hripav.

Rak se lahko vrašča neposredno v požiralnik, lahko pa raste ob njem in pritiska nanj; posledica je v obeh primerih oteženo požiranje. Včasih nastane med požiralnikom in bronhi nenormalen kanal (fistula), ki povzroča hud kašelj med požiranjem, ker hrana in tekočina skozenj prihajata v pljuča.

Pljučni rak se lahko vrašča v srce in povzroči motnje srčnega ritma, povečanje srca ali nakopičenje tekočine med listoma osrčnika, ki obdaja srce. Rak se lahko vrašča v zgornjo veno kavo (eno velikih ven v prsnem košu) ali raste okrog nje.

Zapora te vene povzroči, da kri zastaja v drugih venah zgornjega dela telesa. Vene na steni prsnega koša se razširijo. Obraz, vrat in zgornji del stene prsnega koša - vključno z dojkami - otečejo in dobijo škrlaten nadih. Stanje izzove tudi težko dihanje, glavobol, motnje vida, omotico in dremavost. Ti simptomi se po navadi poslabšajo, če se bolnik skloni naprej ali leže.

Pljučni rak se lahko s krvjo razširi v jetra, možgane, nadledvične žleze in kosti. To se včasih zgodi že v začetku bolezni, zlasti pri drobnoceličnem karcinomu. Simptomi - npr. jetrna odpoved, zmedenost, epileptični napadi in bolečine v kosteh - se lahko pojavijo, preden se razvijejo kakršne koli pljučne težave, tako da je zgodnja postavitev diagnoze težavna.

V nekaterih primerih pljučni rak izzove učinke daleč od pljuč, npr. presnovne, živčne in mišične motnje (paraneoplastični sindromi). Paraneoplastični sindromi niso povezani z velikostjo ali lego pljučnega raka in ne pomenijo nujno, da se je rak razširil zunaj prsnega koša; povzročajo jih namreč snovi, ki jih izloča rak. Ti simptomi so lahko prvi znaki raka ali prvi kazalec, da se je rak po zdravljenju ponovil.

Eden od primerov paraneoplastičnega sindroma je Eaton-Lambertov sindrom. Zanj je značilna skrajna mišična šibkost. Drug primer so mišična šibkost in bolečine zaradi vnetja (polimiozitis). Spremlja jih lahko vnetje kože (dermatomiozitis).

Video vsebina: Operacija raka pljuč po klasični odprti metodi.

Nekateri pljučni raki izločajo hormone ali hormonom podobne snovi in tako povzročijo nenormalno visoko koncentracijo hormonov, probnocelični tumorji lahko npr. izločajo kortikotropin (in tako povzročijo Cushingov sindrom) ali ahtidiuretični hormon (ta povzroči zadrževanje vode v telesu in nizko koncentracijo natrija v krvi). Čezmerno nastajanje hormonov je lahko tudi vzrok karcinoidnega sindroma - zardevanja, piskajočega dihanja, driske in težav s srčnimi zaklopkami.

Ploščatocelični karcinom lahko izloča hormonom podobne snovi, to pa povzroči zelo visoko koncentracijo kalcija v krvi. Med drugimi hormonski sindromi, povezanimi s pljučnim rakom, so povečanje dojk pri moških (ginekomastija) in presežek ščitničnih hormonov (hipertiroidizem). Pojavijo se lahko tudi spremembe na koži, med drugim potemnelost kože pod pazduho. Pljučni rak včasih celo spremeni obliko prstov na rokah in nogah in povzroči spremembe na koncih dolgih kosti. Videti jih je mogoče na rentgenskih slikah.

Vzroki

Glavni vzrok približno 90 odstotkov primerov pljučnega raka pri moških in približno 70 odstotkov pri ženskah je kajenje cigaret. V razvitem svetu je postal pljučni rak pri ženskah pogostejši, ker se je povečalo število kadilk. Več ko posameznik pokadi cigaret, večja je nevarnost pljučnega raka.

Majhen delež pljučnega raka (približno 10 do 15 odstotkov pri moških in 5 odstotkov pri ženskah) povzročijo snovi, na katere posameznik naleti ali jih vdiha med delom. Delo z azbestom, sevanje, arzen, kromati, nikelj, klorometilni etri, gorčični plin in emisija koksnih peči so povezani s pljučnim rakom, čeprav po navadi samo pri ljudeh, ki tudi kadijo.

Vloga onesnaženosti zraka pri nastanku pljučnega raka je še negotova. Izpostavljenost plinu radonu v domačem okolju je morda pomembna v majhnem številu primerov. Včasih se pljučni rak, zlasti adenokarcinom in alveolarnocelični karcinom, razvije pri ljudeh, ki imajo pljuča zabrazgotinjena zaradi drugih pljučnih bolezni, npr. tuberkuloze ali fibroze.

Vrste pljučnega raka

Več kot 90 odstotkov primerov pljučnega raka vznikne v bronhih (sapnicah; največjih dihalnih poteh v pljučih); takšnega raka imenujemo bronhogeni karcinom. Vrste so ploščatocelični (epidermoidni) karcinom, drobnocelični karcinom (ovsenec), velikocelični karcinom in adenokarcinom. Alveolarnocelični karcinom izvira iz pljučnih zračnih mešičkov (alveolov). Čeprav gre lahko za eno samo raščo, se pogosto razvije v več delih pljuč hkrati.

Slika: Alveolarnocelični karcinom izvira iz pljučnih zračnih mešičkov.

Manj pogosti pljučni tumorji so bronhialni adenom (ki je lahko rakast ali nerakast), hondromatozni hamartom (nerakast) in sarkom (rakast). Limfom je rak limfnega sistema. Vznikne lahko v pljučih ali se razširi vanje. Mnogo rakov se začne drugje v telesu in se razširijo v pljuča. Najpogosteje se v pljuča razširi rak iz dojke, kolona, prostate, ledvic, ščitnice, želodca, materničnega vratu, danke, moda, kosti in kože.

Diagnoza

Zdravnik razišče možnost, ali gre za pljučnega raka, če ima bolnik (zlasti če je kadilec) trdovraten kašelj, če se kašelj poslabša ali če ima druge simptome, povezane s pljuči. Včasih je prvi ključ senca, vidna na rentgenogramu prsnih organov pri osebi, ki nima nobenih simptomov.

Rentgenogram prsnih organov odkrije večino pljučnih tumorjev, lahko pa ne prikaže majhnih. Vendar takšno slikanje pokaže samo senco na pljučih, to pa ni dokaz raka. Po navadi je potreben mikroskopski pregled tkivnega vzorca. Včasih vzorec izkašljanega izmečka zagotovi dovolj snovi za takšen pregled (to imenujemo citologija sputuma), sicer je mogoče dobiti vzorec tkiva z bronhoskopijo.

Slika: Po navadi je potreben mikroskopski pregled tkivnega vzorca.

Če leži rak pregloboko v pljučih in ga ni mogoče doseči z bronhoskopom, zdravnik po navadi vzame vzorec tako, da skozi kožo v tumor zabode iglo; pri tem za vodilo uporablja računalniško tomografijo (CT). Postopek imenujemo igelna biopsija. Včasih je mogoče vzorec dobiti samo z operacijo, imenovano torakotomija.

Video vsebina: Pljučni rak - najbolj celostna razlaga.

Računalniška tomografija lahko pokaže drobne sence, ki sicer niso vidne na rentgenogramu prsnih organov. Računalniškotomografski posnetki tudi pokažejo, ali so bezgavke povečane, vendar je pogosto potrebna biopsija (odvzem koščka tkiva za mikroskopski pregled), da bi ugotovili, ali je povečanje posledica vnetja ali raka. Takšni posnetki trebuha ali glave lahko pokažejo, ali se je rak razširil v jetra, nadledvične žleze ali možgane. Slikanje kosti pokaže, ali se je razširil v kosti. Ker se drobnocelični karcinom pogosto razširi v kostni mozeg, zdravniki včasih naredijo biopsijo kostnega mozga.

Zdravniki razvrščajo raka glede na velikost tumorja, glede na to, ali se je razširil v bližnje bezgavke, in glede na to, ali se je razširil v oddaljene organe. Različne stopnje imenujemo stadiji. Stadij raka pripomore k odločitvi za najprimernejše zdravljenje in zdravniku omogoči, da oceni bolnikovo prognozo.

Zdravljenje

Nerakaste bronhialne tumorje po navadi odstranijo kirurško, ker lahko zaprejo bronhe in ker utegnejo sčasoma postati rakasti. Pogosto zdravniki ne morejo biti prepričani, ali je tumor na pljučnem obrobju rakast, dokler ga ne odstranijo in pregledajo pod mikroskopom.

Nedrobnocelične vrste raka, ki se še niso razširile zunaj pljuč, je včasih mogoče operirati. Čeprav je kirurško mogoče odstraniti od 10 do 35 odstotkov raka, odstranitev ne pomeni vselej tudi ozdravitve. Od bolnikov, ki imajo en sam, počasi rastoč tumor in jim ga odstranijo, jih od 25 do 40 odstotkov preživi vsaj 5 let po postavitvi diagnoze.

Preživeli morajo redno opravljati kontrolne preglede, kajti pljučni rak se ponovi pri 6 do 12 odstotkih bolnikov, ki so bili operirani. Delež je mnogo večji med tistimi, ki tudi po operaciji še naprej kadijo.

Pred operacijo zdravnik bolniku naredi teste pljučne funkcije, da bi ugotovil, ali bodo preostala pljuča lahko zagotovila ustrezno delovanje. Če so izvidi testiranja slabi, je možno, da operacija ni mogoča. Koliko pljuč je treba odstraniti, se odloči kirurg med operacijo, obsežnost odstranjenega dela pa lahko sega od majhnega koščka do celotnega pljučnega krila.

Včasih iz pljuč odstranijo raka, ki se je začel drugje in se je razširil vanje, potem ko so že odstranili tumor na mestu nastanka. Ta postopek je le redko priporočljiv in 5 let ali več preživi samo približno 10 odstotkov bolnikov, pri katerih ga uporabijo.

Če se je rak razširil zunaj pljuč, če je preblizu sapnika ali če ima bolnik druge hude bolezni (npr. hudo bolezen srca ali pljuč), operacija ne pride v poštev. Bolnike, ki zaradi druge hude bolezni ne morejo biti operirani, je mogoče zdraviti z obsevanjem. V takšnih primerih namen obsevanja ni ozdravitev, ampak upočasnitev rakaste rasti.

Slika: Pri približno 25 odstotkih bolnikov kemoterapija bistveno podaljša preživetje.

Obsevanje koristi tudi za obvladovanje bolečin v kosteh, sindroma zgornje vene kave in utesnitve hrbteničnega mozga. Vendar pa lahko obsevanje v pljučih povzroči vnetje (radiacijski pnevmonitis). To izzove kašelj, težko dihanje in vročino. Te simptome lahko olajšajo kortikosteroidi, npr. prednizon. Razen za drobnoceličnega raka ni za druge vrste pljučnega raka nobena shema kemoterapije posebno učinkovita.

Ker se drobnocelični pljučni karcinom do tedaj, ko je postavljena diagnoza, skoraj vedno že razširi v oddaljene dele telesa, kirurško zdravljenje ne pride v poštev. Namesto tega ga zdravijo s kemoterapijo, včasih v kombinaciji z obsevanjem. Pri približno 25 odstotkih bolnikov kemoterapija bistveno podaljša preživetje. Bolnikom z drobnoceličnim pljučnim karcinomom, ki se dobro odzovejo na kemoterapijo, lahko koristi obsevanje glave za zdravljenje raka, ki se je razširil v možgane.

Mnogo bolnikov s pljučnim rakom doživi občutno zmanjšanje pljučne funkcije, najsi so zdravljeni ali ne. Zdravljenje s kisikom in zdravila, ki širijo dihalne poti (bronhodilatatorji), lahko olajšajo težave z dihanjem. Mnogo bolnikov z napredovalim pljučnim rakom ima takšne bolečine in tako težko dihajo, da v tednih ali mesecih pred smrtjo potrebujejo velike odmerke narkotičnih zdravil. Na srečo lahko narkotična zdravila zelo pomagajo, če so uporabljena v dovolj velikih odmerkih.

Vprašanja in odgovori

Kako pogost je pljučni rak?

Na splošno je možnost, da bo moški v življenju zbolel za pljučnim rakom, približno 1 proti 16; pri ženskah je tveganje približno 1 proti 17. Te številke vključujejo tako ljudi, ki kadijo, kot tiste, ki ne kadijo. Pri ljudeh, ki kadijo, je tveganje veliko večje, pri tistih, ki ne kadijo, pa manjše^[1].

Ali je kajenje vedno povezano s pljučnim rakom?

Kajenje cigaret je povezano s približno 80 % do 90 % smrti zaradi pljučnega raka. Tudi uporaba drugih tobačnih izdelkov, kot so cigare ali pipe, poveča tveganje za pljučnega raka. Tobačni dim je strupena mešanica več kot 7000 kemikalij^[2].

Kakšni so simptomi pljučnega raka?

Simptomi pljučnega raka so odvisni od njegove vrste, lege in načina širjenja. Po navadi je glavni simptom trdovraten kašelj. Ljudje s kroničnim bronhitisom, ki zbolijo za pljučnim rakom, pogosto opazijo, da se jim je kašelj poslabšal. Rak lahko povzroči piskajoče dihanje, pljučnico s kašljem, vročino, bolečinami v prsih in težkim dihanjem. Med simptomi, ki se pojavijo pozneje, so izguba teka, hujšanje in šibkost.

Ali pljučni rak lahko prizadane tudi otroke?

Incidenca primarnega pljučnega raka je pri otrocih redka, ocenjena je na 1 od 2 milijonov ali 0,2 % vseh malignomov v otroštvu^[3].

Kaj vse lahko povzroča pljučni rak?

Dejavniki tveganja za pljučnega raka vključujejo:

• kajenje
• izpostavljenost pasivnemu kajenju
• prejšnja radioterapija
• izpostavljenost plinu radonu
• izpostavljenost azbestu in drugim rakotvornim snovem
• družinska anamneza pljučnega raka^[4]

Viri in reference

Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo, Založba mladinska knjiga

1. Key Statistics for Lung Cancer - https://www.cancer.org
2. What Are the Risk Factors for Lung Cancer? - https://www.cdc.gov
3. Pediatric Lung Cancer - https://www.sciencedirect.com
4. Lung cancer - https://www.mayoclinic.org