Ob poplavi merilnikov krvnega tlaka na tržišču je prav, da povemo nekaj o kontroli le teh, o izvajalcih in o pogostih dilemah v zvezi z izmerjenimi vrednostmi. Elektronski merilniki ponujajo nove možnosti zaznavanja (npr. napake v postopku merjenja, motnje srčnega utripa ipd.), kar poenostavlja merjenje.
Proizvajalci kakovostnih merilnikov za razliko od neuveljavljenlh proizvajalcev tesno sodelujejo z medicinsko stroko in razvijajo vedno naprednejše aparate.
Kaj razumemo pod kontrolo in zakaj se izvaja?
Kontrola je v prvi vrsti primerjava merilnika s predpisanimi meroslovnimi zahtevami. V praksi to pomeni, da je potrebno kontrolirati točnost, tesnost pnevmatskega sistema, izpust hitrega ventila in počasnega izpustnega ventila oz. koraka padanja tlaka. Merilniki krvnega tlaka sodijo med diagnostične aparate in krvni tlak je pomemben pokazatelj našega zdravstvenega stanja, zato je merilnike zaradi možne časovne nestabilnosti nekaterih njihovih parametrov potrebno redno kontrolirati. Zakon določa, da je merilnike v javni rabi obvezno overiti vsaki 2 leti. Pri merilnikih za osebno rabo se prav tako priporoča opraviti kontrolo vsaki 2 leti.
Kdo izvaja overitve, kdo kontrole in kako?
Redne overitve lahko izvajajo le akreditirani subjekti. Kontrole oz. umeritve izvajajo tudi pooblaščeni servisi, ki prav tako morajo slediti postopkom pravilne kontrole. Te običajno določijo proizvajalci in so v skladu z mednarodnimi priporočili. Naloga pooblaščenih servisov je zagotavljanje brezhibnosti merilnikov, kamor sodi tudi kontrola oz. umeritev.
Najpogostejše dileme v praksi v zvezi z izmerjenimi vrednostmi
Zakaj rezultati nihajo?
Pri zaporednih merjenjih s kratkimi časovnimi presledki se rezultati merjenj razlikujejo predvsem zaradi zapiranja ožilja z manšeto, kar se lahko precej odraža na naslednji meritvi, še zlasti pri trdem t.j. manj prožnem ožiliu. Nihanja v daljšlh časovnih presledkih so v praksi bolj poznana, saj na tlak vplivajo dejavniki kot so: počutje, aktivnost, okolje idr.
Zakaj razlike med merjenji v nadlakti in zapestju?
Pri kakovostnih merilnikih razlik v točnosti med nadlaktnimi in zapestnimi ni. čeprav prevladuje mnenje. da so zapestni manj točni. Dejstvo paje. da se dejanska tlaka nadlakti in zapestja lahko razlikujeta. zlasti pri starejših osebah ali osebah s prizadetim ožiljem iz drugih razlogov.
Umeritev ali nakup novega, morda poceni merilnika?
Ob tem si zastavimo vprašanje ali želimo kakovosten merilnik, ki je klinično validiran in dokazano zanesljiv ali se zadovoljimo zgolj z lepo oblikovanim merilnikom in zadovoljivih tehničnih lastnosti. Prav klinične validacije potrjujejo pravilnost delovanja algoritmov merilnikov. Mnogi tudi poceni merilniki, zadostijo tehničnim podatkom, vendar nekateri kliničnih validacij ne bi prestali. Vprašanje je tudi kakšen je naš odnos do okolja. Odločitev za nov, merilnik je na mestu tam, kjer je frekvenca uporabe merilnika in posledično obraba nekaterih delov zelo velika.
