BOTULIZEM: nasveti za Preprečevanje in Zdravljenje

Botulizem je redka, smrtno nevarna zastrupitev, ki jo povzročijo strupi, ki jih izdeluje bakterija Clostridium botulinum. Ti toksini so najmočnejši znani strupi in lahko močno okvarijo živce in mišice. Ker povzročajo okvare živcev, se imenujejo nevrotoksini.

Človek dobi botulizem zaradi uživanja onesnažene hrane (prehranski botulizem) ali zaradi okužbe rane (botulizem iz rane) z bakterijo Clostridium botulinum. Tudi posebna vrsta, botulizem pri dojenčkih, nastane zaradi uživanja kontaminirane hrane.

Botulizem lahko nastane tudi zaradi okužbe rane z bakterijo Clostridium botulinum. Bakterije v rani izdelujejo toksin, ki se absorbira v kri in povzroča simptome.

Slika: Največja nevarnost pri botulizmu so težave z dihanjem.

Bakterije, ki tvorijo botulinski toksin, so v naravi na številnih mestih, vendar je redko, da ljudje zbolijo zaradi njih. Te bakterije tvorijo spore, ki delujejo kot zaščitne prevleke. Spore pomagajo bakterijam preživeti v okolju, tudi v ekstremnih razmerah. Spore običajno ne povzročijo, da bi ljudje zboleli, tudi če jih zaužijemo. Toda pod določenimi pogoji lahko te spore rastejo in tvorijo enega najbolj smrtonosnih znanih toksinov.

Pogoji, v katerih lahko spore rastejo in tvorijo toksin, so:

pomanjkanje soli
anaerobno okolje
določeno temperaturno območje
določena količina vode
nizka kislina
nizek sladkor

Na primer, neustrezno doma konzervirana ali fermentirana hrana lahko zagotovi prave pogoje za rast spor in tvorbo botulinskega toksina. Ko ljudje uživajo to hrano, lahko resno zbolijo ali celo umrejo, če hitro ne dobijo ustreznega zdravljenja.

Simptomi

Simptomi se razvijejo nenadoma, navadno 18 do 36 ur po vstopu toksina v telo, lahko pa se začnejo že 4 ure ali šele 8 dni po okužbi. Čim več toksina vstopi, tem prej bolnik zboli. Na splošno velja, da bodo najhuje prizadeti tisti, ki zbolijo v prvih 24 urah po zaužitju okužene hrane.

Prvi simptomi so navadno suha usta, dvojni vid, povešanje vek in nezmožnost fokusiranja bližnjih predmetov. Pri očesnem pregledu se očesni zenici pri izpostavljanju svetlobi ne skrčita normalno; lahko se sploh ne skrčita. Pri nekaterih ljudeh so prvi simptomi slabost, bruhanje, trebušni krči in driska. Drugi bolniki sploh nimajo teh prebavnih simptomov, posebno tisti, pri katerih botulizem izhaja iz okužene rane.

Video vsebina: Štiri vrste botulizma.

Bolnik s težavo govori in požira. Težave pri požiranju lahko povzročijo vdihavanje hrane in aspiracijsko pljučnico. Mišice zgornjih in spodnjih udov in dihalne mišice čedalje bolj slabijo, ko se simptomi postopoma spuščajo po telesu navzdol. Nepravilno delovanje živcev prizadene mišično moč, čeprav se občutki ohranijo. Kljub taki težki bolezni duševnost navadno ostane povsem neprizadeta.

Pri približno dveh tretjinah dojenčkov z botulizmom je prvi simptom zapeka. Nato pride do ohromitve živcev in mišic, ki se začne na obrazu in glavi ter prej ali slej doseže zgornje in spodnje ude in dihalne mišice. Živci na eni strani telesa so lahko okvarjeni bolj kot na drugi strani. Težave segajo od blage zaspanosti in upočasnjenega hranjenja do hude izgube mišičnega tonusa in izgube zmožnosti za zadostno dihanje.

Vzroki

Bakterija Clostridium botulinum tvori spore. Tako kot semena, lahko spore obstajajo v spečem stanju mnogo let in so zelo odporne proti uničenju. V pravih okoliščinah, v prisotnosti vlage in hranilnih snovi in odsotnosti kisika, začnejo spore rasti in izdelovati toksin. Nekateri toksini, ki jih izdeluje Clostridium botulinum, so zelo strupene beljakovine, ki jih varovalni encimi v črevesu ne morejo uničiti.

Kadar človek uživa okuženo hrano, vstopi toksin v telo skozi prebavila. Najpogostejši viri botulizma so bile v preteklosti doma konzervirane vrste hrane, danes pa so to komercialno pripravljene pločevinke. Najpogostejši prehranski viri okužbe so zelenjava, ribe, sadje in začimbe.

Slika: Bistveno so pravilno konzerviranje hrane doma.

Botulizem se pri dojenčkih pojavlja najpogosteje v starosti 2 ali 3 mesecev, vendar pri njih te zastrupitve ne povzroča uživanje že prej nastalega toksina, temveč nastane zaradi uživanja hrane, ki vsebuje spore, ki nato v dojenčkovem črevesu zrastejo in izdelujejo toksin.

Vzrok najpogosteje ni znan, nekatere primere pa so povezali z uživanjem medu. Clostridum botulinum je v okolju pogosta bakterija in zastrupitev z njo je velikokrat posledica zaužitja majhnih količin prahu ali zemlje.

Diagnoza

Pri botulizmu odraslih zaradi okužene hrane lahko zdravnika pripelje do diagnoze značilni vzorec živčnih in mišičnih okvar. Vendar zdravniki pogosto mislijo, da te simptome povzroča kateri od pogostejših vzrokov ohromitev, npr. možganska kap.

Dodatno oporo pri diagnozi nudi verjeten vir hrane. Kadar se botulizem pojavi pri dveh ali več ljudeh, ki so jedli isto hrano, pripravljeno na istem kraju, je diagnoza lažja. Diagnoza je potrjena, ko z laboratorijsko preiskavo odkrijejo toksin v bolnikovi krvi ali ko v kulturi vzorca blata zraste bakterija.

Slika: Človek, ki utegne imeti botulizem, mora nemudoma v bolnišnico.

Toksin lahko dokažejo tudi v osumljeni hrani. Elektromiografija (zapis električne aktivnosti mišic)! pokaže nenormalne mišične kontrakcije po električnem draženju pri večini, ne pa pri vseh primerih botulizma. Diagnozo botulizma zaradi okužene rane potrdijo, kadar najdejo toksin v krvi ali kadar v kulturi vzorca tkiva iz rane zraste bakterija.

Preprečevanje in zdravljenje

Spore so zelo odporne proti vročini in lahko preživijo večurno kuhanje. Nasprotno pa toksine vročina hitro uniči; zato polurno kuhanje hrane pri 80 °C prepreči botulizem zaradi onesnažene hrane. Botulizem, ki se prenaša s hrano, skoraj vedno preprečimo s kuhanjem hrane, tik preden jo pojemo, premalo kuhana hrana pa lahko povzroči botulizem, če jo po kuhanju shranimo. Bakterije lahko izdelujejo nekaj toksinov celo pri temperaturi okrog 3 °C, kar je tipična temperatura v hladilniku.

Video vsebina: Vzroki, simptomi, diagnoza, zdravljenje in zapleti otroškega botulizma.

Bistveni so pravilno konzerviranje hrane doma, pravilna komercialna izdelava pločevink in zadostno segrevanje doma konzervirane hrane pred serviranjem. Hrana v pločevinkah, ki kažejo kakršnekoli znake, da bi utegnile biti pokvarjene, je lahko smrtno nevarna in jo je treba zavreči. Takoj je treba zavreči tudi pločevinke, ki so izobčene ali ki puščajo. Otrokom, mlajšim od enega leta, ne smemo dajati medu, ker utegnejo biti v njem spore.

Tudi zelo majhne količine toksina, ki bi vstopil v telo skozi usta, z vdihanim zrakom ali z absorpcijo skozi oko ali kožno ranico, lahko povzročijo težko obolenje. Zato je treba hrano, ki bi utegnila biti kontaminirana, zavreči zelo previdno. Izogibati se je treba stiku s kožo, kolikor je le mogoče, in si takoj po morebitnem stiku s hrano umiti roke.

Človek, ki utegne imeti botulizem, mora nemudoma v bolnišnico. Z zdravljenjem morajo začeti takoj, tako da pogosto ne morejo čakati na rezultate laboratorijskih preiskav, čeprav le-te za potrditev diagnoze kljub temu naredijo. Da bi zdravnik pomagal bolnikovemu telesu znebiti se morebitnega neabsorbiranega toksina, lahko sproži bruhanje, spere želodec s postopkom, ki se imenuje želodčna lavaža (izpiranje želodca), in da bolniku odvajalo, ki pospeši potovanje črevesne vsebine skozi črevo.

Slika: Botulizem se pri dojenčkih pojavlja najpogosteje v starosti 2 ali 3 mesecev.

dojenček.jpg

Največja nevarnost pri botulizmu so težave z dihanjem. V rednih presledkih je treba meriti vitalne znake (srčni utrip, frekvenca dihanja, krvni tlak in temperatura). Če se začnejo težave z dihanjem, bolnika premestijo v enoto intenzivne nege in ga lahko začasno priključijo na ventilator.

Takšna intenzivna nega je zmanjšala smrtnost zaradi botulizma z okrog 70 odstotkov v začetku stoletja na manj kot 10 odstotkov dandanes. Potrebno utegne biti tudi intravensko hranjenje. Antitoksin za botulizem ne more popraviti že nastale škode, lahko pa upočasni ali zaustavi nadaljnje telesno ali duševno propadanje, tako da se lahko telo v nekaj mesecih samo pozdravi. Antitoksin dajo, takoj ko postavijo diagnozo botulizma. Najbolje pomaga v prvih 72 urah po začetku simptomov.

Vprašanja in odgovori

Ali je botulizem vedno smrtonosen?

Botulinum toksin je najmočnejši strup, ki ga znanost pozna. Botulizem vedno velja za nujno medicinsko pomoč. Lahko povzroči smrt zaradi paralizacije mišic, ki jih ljudje uporabljajo za dihanje. Vendar pa je v zadnjih 50 letih z boljšo oskrbo stopnja umrljivosti ljudi z botulizmom padla s 50 odstotkov na osem odstotkov^[1].

Katera hrana najpogosteje povzroča botulizem?

Botulizem, ki se prenaša s hrano:

pripravljena domača konzervirana hrana
tradicionalno pripravljeno meso rib ali morskih sesalcev
skladiščeni živilski izdelk^[2]

Ali se botulizem lahko prenaša preko krvi?

Botulinski toksini se zaužijejo z nepravilno predelano hrano, v kateri bakterije ali spore preživijo, nato rastejo in proizvajajo toksine. Čeprav je človeški botulizem v glavnem zastrupitev s hrano, ga lahko povzroči tudi črevesna okužba s C. botulinum pri dojenčkih, okužbe ran in vdihavanje^[3].

Kako se zdravi zastrupitev s botulinskimi toksini?

Zdravniki zdravijo botulizem z zdravilom, imenovanim antitoksin, ki prepreči, da bi toksin povzročil še več škode. Antitoksin ne zdravi škode, ki jo je toksin že povzročil. Odvisno od tega, kako hudi so vaši simptomi, boste morda morali ostati v bolnišnici več tednov ali celo mesecev^[4].

Kakšni so lahko zapleti pri botulizmu po zdravljenju?

Botulizem je lahko usoden, če ga ne zdravimo, toda večina ljudi, ki prejmejo pravočasno diagnozo in zdravljenje, lahko popolnoma ozdravi od bolezni. Skozi življenje se vrnejo v normalno delovanje^[5].

Kako pogosta je zastrupitev z botulin toksini?

Botulizem, ki se prenaša s hrano, je resna, potencialno smrtna bolezen, vendar je razmeroma redka. Gre za zastrupitev, ki jo običajno povzroči zaužitje močnih nevrotoksinov, botulinskih toksinov, ki nastanejo v kontaminirani hrani. Ne pride do prenosa botulizma z osebe na osebo^[3].