ATEROSKLEROZA: razkrit tihi morilec vaših arterij!

Ateroskleroza - poznamo jo tudi pod imenom arterioskleroza ali poapnevanje žil - je vnetna bolezen, ki povzroča brazgotinjenje žilnih sten, predvsem zaradi dolgotrajnega nastajanja maščobnih oblog in kalcifikacij.

Ateroskleroza je ena najpogostejših bolezni srca in ožilja.

Posebno pogosta je v razvitih državah. Vedno več je dokazov, da je povezana s prehrano in načinom življenja, kar upravičuje domnevo, da jo je vendarle moč preprečiti ali vsaj zaustaviti, v nekaterih primerih pa celo preusmeriti na bolje.

Slika: Ateroskleroza je kopičenje maščob, holesterola ter drugih snovi v in na stenah arterij.

Ateroskleroza_ožilje

Ateroskleroza lahko vodi do težav z ledvicami, visokega krvnega tlaka, možganske kapi in drugih življenje ogrožajočih stanj, odvisno od mesta in stopnje arterijske poškodbe. Pri aterosklerozi so najpogosteje prizadete aorta - največja arterija v telesu, ki vodi iz srca - in arterije, ki vodijo do možganov, spodnjih udov in ledvic.

Poškodba arterij, ki oskrbujejo ude in stopala, povzroča bolečo hojo, zelo omejen pretok krvi v ude lahko povzroči nastajanje razjed na nogah in celo gangreno (odmrtje tkiva). Zapora v koronarnih arterijah, ki prinašajo s kisikom bogato kri neposredno v srčne mišice, povzroči nastanek bolezni koronarnih arterij, imenovano tudi koronarna bolezen.

Video vsebina: Ateroskleroza - patogeneza, dejavniki tveganja in zapleti.

Ta motnja in njeni zapleti - angina pektoris, srčne aritmije in srčni infarkt - so vodilni vzroki smrti v večini razvitih dežel.

Simptomi ateroskleroze

Ateroskleroza v zgodnjih stadijih nima simptomov. Okvarjene ali delno zamašene krvne žile pa lahko povzročijo enega ali več od naslednjih simptomov in/ali znakov:

topa, krčevita bolečina v zadnjici, stegnih in golenih med gibanjem je lahko znak ateroskleroze v predelu male medenice ali nog
nenaden pojav lokalne paralize, mravljinčenja ali omrtvelosti v udu, delna izguba vida ali govora lahko razkrivajo možgansko aterosklerozo, ki lahko vodi v možgansko kap
angina pektoris, občutek stiskanja ali močnega pritiska na prsni koš, je lahko znak ateroskleroze v koronarnih arterijah

Posvetujte se z dravnikom, če:

prvič občutite bolečino zaradi angine pektoris ali postanejo napadi angine pektoris nestabilni - vsak od takih dogodkov je resen in terja takojšnjo zdravniško pomoč
imate na nogah oz. stopalih spremenjeno barvo kože, razjede ali nenadne ostre bolečine v nogah in stopalih, medtem ko mirujete - to je lahko znak hude ateroskleroze in morda tudi zapore v krvnem obtoku, ki terja takojšnje zdravljenje, da preprečite nastanek gangrene
opazite nepojasnjeno izgubo ravnotežja, koordinacije govora ali vida - sleherna izguba tovrstnih sposobnosti napoveduje začasno ustavitev pretoka krvi v možganih, stanje torej, ki lahko nezdravljeno povzroči možgansko kap

Vzroki pojava ateroskleroze

Arterijske obloge začenjajo nastajati kot tanke maščobne proge v steni. Pri ljudeh z zdravim načinom življenja se lahko te proge pojavljajo in izginjajo. Če pa so arterije poškodovane - ponavadi zaradi visokega krvnega tlaka, stresa ali kajenja - lahko začne notranja površina žilne stene propadati.

Slika: Kemikalije, ki jih vdihavate, ko kadite, poškodujejo vaše srce in krvne žile, zaradi česar je večja verjetnost za razvoj ateroskleroze ali nabiranje oblog v arterijah.

Da bi to preprečila, začne arterija ustvarjati novo tkivo, ki lahko povzroči nastanek majhnih bulic ali brazgotin. Nanje se začno nalagati holesterol, bele krvničke in druge usedline, ki ustvarjajo obloge, s katerimi se začepijo arterije.

Končno kalcijeve obloge in brazgotinasto tkivo, ki je okoli tega mehkega čepa, povzročijo, da postanejo arterije trde in neprožne. Ker ateroskleroza napreduje počasi - ponavadi več let - jo običajno pojmujemo kot nadlego pri starejših.

Vendar mnoge študije dokazujejo, da se začnejo arterijske obloge kopičiti že v otroštvu in da večina oblog nastane do 30 let starosti. Čeprav so stadiji ateroskleroze natančno opredeljeni, vzroki za njen nastanek niso povsem jasni. Pri ljudjeh, ki imajo visok holesterol v krvi, zlasti lipoproteine nizke gostote (LDL), je tveganje za nastanek ateroskleroze veliko.

Holesterol LDL - torej tista vrsta, ki ustvarja arterijske obloge - lahko reagira z nestabilnimi kemičnimi sestavinami, ki jih imenujemo prosti radikali, v zapletenem dogajanju. To dogajanje poslabšuje prenos holesterola po krvnem obtoku in uničuje najbolj notranjo arterijsko plast. Vendar se pri večini ljudi, ki imajo visoko raven holesterola, ne razvije ateroskleroza, mnogi ljudje z aterosklerozo pa imajo povsem normalne ravni holesterola.

Slika: Debelost povzroča kronično vnetje, ki prispeva k aterosklerozi in povzroči več kot 3,4 milijona smrti na leto.

Arterijske stene se lahko poškodujejo zaradi visokega krvnega tlaka, zaradi ogljikovega monoksida, ki je v tobačnem dimu, in zaradi stresa. Ena izmed študij je npr. dokazala, da so imeli ljudje v neki državi, kjer je divjala vojna, veliko več oblog na arterijah, če so bili neprestano izpostavljeni možnostim neposrednih spopadov.

Čeprav lahko pravzaprav vsakdo med nami pričakuje, da bo imel sčasoma na arterijah nekaj oblog, obstajajo določeni dejavniki, ki vplivajo na dojemljivost za aterosklerozo:

Starost: ateroskleroza prizadene ljudi nad 35. letom starosti, čeprav se lahko začne že mnogo prej.
Spol: ženske, ki so pred menopavzo, so precej manj ogrožene kot moški enake starosti, da se jim razvije ateroskleroza, po menopavzi pa je tveganje pri obeh spolih praktično enako.
Dednost: družinska anamneza o aterosklerozi povečuje tveganje za nastanek te bolezni.
Debelost: debeli ljudje so bolj nagnjeni k aterosklerozi, verjetno zato, ker v tej skupini ljudi najdemo več takih, ki imajo visoke ravni holesterola in visok krvni tlak.
Način življenja: pomanjkanje telesne aktivnosti je tesno povezano z aterosklerozo in končno tudi z nastankom koronarnih srčnih bolezni.

Poapnenje arterij

Znotraj normalne arterije sloj mišic oblaga endotelij, gladka notranja plast, preko katere se pretaka kri. Pri nekaterih ljudeh se na endoteliju začno pojavljati proge ali izbokline maščobnih oblog. Po določenem času stalno odlaganje maščob povzroči vnetje arterijske stene. Končno se ustvari trda, kalcificirana obloga, ki lahko povsem zapre krvni obtok.

Video vsebina: Razvoj ateroskleroze.

Diagnostični postopki

Zdravniki ponavadi iščejo značilne simptome zapore arterij na različnih delih telesa kot znamenja ateroskleroze. Da bo zdravnik ugotovil natančno mesto in obsežnost zapore, bo morda naročil angiografijo, rentgensko slikanje, ki na rentgenski sliki ali filmu prikaže arterijsko oblogo.

Za diagnosticiranje ateroskleroze ali izračun tveganja za njen razvoj bo zdravnik lahko opravil naslednje storitve:

Temeljit fizični pregled: to vključuje uporabo stetoskopa za poslušanje srca in krvnega pretoka skozi arterije.
Vprašanja o vaši zdravstveni in družinski anamnezi: ti podatki lahko pomagajo pokazati tveganje za aterosklerozo in njene zaplete.
Vprašanja o vašem življenjskem slogu: zdravnik lahko vpraša o dejavnikih življenjskega sloga, kot so npr. pretekla ali sedanja uporaba tobačnih izdelkov, stopnja aktivnosti in prehrana.
Krvne preiskave: krvni testi srca pokažejo raven holesterola in številne podrobnosti o delovanju srca.

Slika: Ehokardiogram (odmev) posname slike srčnih zaklopk in prekatov ter izmeri, kako dobro srce črpa.

Vaš zdravnik lahko naroči dodatne teste za diagnosticiranje ateroskleroze in načrtovanje zdravljenja. Ti testi vključujejo:

Angiografija: ta test uporablja posebne rentgenske žarke za lociranje in merjenje blokad. Zdravnik vam bo v arterije vbrizgal kontrastno barvilo, da se bodo blokade pokazale na rentgenskih žarkih.
Gleženjski/brahialni indeks: ta test primerja krvni tlak v gležnju s tlakom v roki, da se izmeri pretok krvi v rokah in nogah.
Rentgen prsnega koša: rentgenska slika prsnega koša posname slike notranjosti prsnega koša.
Ehokardiogram (odmev): odmev posname slike srčnih zaklopk in prekatov ter izmeri, kako dobro srce črpa.
Elektrokardiogram (EKG): EKG meri električno aktivnost, frekvenco in ritem vašega srca.
Obremenitveni test vadbe: ta test meri delovanje vašega srca, medtem ko ste fizično aktivni.
Ultrazvok trebuha: ta ultrazvok posname slike vaše trebušne aorte. Preveri baloniranje (anevrizma trebušne aorte) ali nabiranje oblog v vaši aorti.
Karotidni ultrazvok: ta test zajema ultrazvočne slike arterij v vašem vratu (karotidne arterije). Zazna lahko otrdelost ali zoženje teh arterij, ko kri teče v možgane.
Pregled z računalniško tomografijo: ta pregled posname slike v notranjosti vašega telesa in lahko pokaže kakršno koli otrdelost in zoženje velikih arterij.

Zdravljenje

Po obvladanju simptomov bolezni je prvi korak zdravljenja zmanjšanje ali odstranitev dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Tako vam bodo, na primer, svetovali, da z ustrezno prehrano zmanjšajte vnos nasičenih maščob, s čimer se bo zmanjšalo tudi nadaljnje nastajanje žilnih oblog.

Slika: Za usposobitev poškodovanih arterij je na voljo kar nekaj kirurških postopkov.

ožilje.jpg

Če imate visok krvni tlak, ga morate vsekakor zmanjšati, npr. s hujšanjem, redno telesno dejavnostjo ali zmanjšanjem stresa. Sladkorni bolniki morajo dobro nadzorovati vsebnost krvnega sladkorja. Kadilci morajo opustiti kajenje.

Konvencionalna medicina:

Nobeno zdravilo ne more neposredno ozdraviti ateroskleroze, čeprav vam lahko predpišejo zdravila za zdravljenje stanj, ki aterosklerozo pospešujejo; takšna so npr. visok krvni tlak, krvni strdki in težave s holesterolom. Za usposobitev poškodovanih arterij je na voljo kar nekaj kirurških postopkov: dele zaprtih arterij lahko odprejo in iz njih odstranijo obloge, ki zapirajo svetlino, ali nadomestijo poškodovani del arterije.

Ena od pogostejših operacij je obvod, pri katerem preusmerijo krvni obtok mimo zapore in pri tem uporabijo presadek arterije ali sintetično izdelano arterijo. Balonska angioplastika je nekirurški postopek, pri katerem spet odprejo arterijo tako, da oblogo razprejo in jo stisnejo ob žilno steno.

Pri mnogih drugih tehnikah uporabljajo kateterizacijo, laser in žilne opornice - tanke, valjaste žične mrežice - ki ponovno omogočijo razprtje arterij do nekega sprejemljivega stanja, ki omogoča uspešno delovanje.

Alternativni načini

Ker sta prehrana in življenjski slog pomembna dejavnika tako pri razvoju kot pri preprečevanju ateroskleroze, lahko z alternativnimi načini dosežemo vrsto izboljšanj, ki jo obvladujejo.

Ajurvedska medicina

Ajurvedsko zdravljenje vključuje kombinacijo diete, zeliščnih zdravil, sproščanja in vaj. Za izbor programa zdravljenja se posvetujte s specialistom.

Kitajska zelišča

Priporočajo se številne kombinacije kitajskih zelišč, vključno s silerjem (Ledebouriella divaricata), zvončnikom (Platycodon grandiflorum) in kitajsko prerastjo (Bupleurum chinense) v ustrezni kombinaciji. Posvetujte se s praktikom kitajske medicine.

Zelišča

Zelišča zoper aterosklerozo so značilno namenjena za zmanjševanje že obstoječih oblog ali za izboljšanje delovanja krvnih žil, kar zmanjšuje možnost nastanka oblog. Glog (Crataegus laevigata) je eno najboljših zeliščnih sredstev proti oblogam, saj je znano, da okrepi arterije. Njegove cvetove, liste in jagodičje lahko prevremo kot čaj, lahko pa ga kupimo tudi v obliki izvlečka ali tinkture.

Video vsebina: Naravno odmašite arterije v srcu: 7 načinov za čiščenje arterij!

Fitoterapija je praksa uporabe zdravil, pridobljenih iz rastlin ali zelišč, za zdravljenje ali preprečevanje zdravstvenih stanj. Zdravilne rastline in zelišča so oblika komplementarne medicine. To so terapije, ki jih lahko prejemate poleg tradicionalne zahodne medicine.

Angioplastika

Balonska angioplastika je postopek, ki ga uporabijo, da odprejo zaprte koronarne arterije in ponovno vzpostavijo normalen krvni obtok. Kateter vstavijo v eno od arterij na roki ali v dimljah in ga nato potiskajo navzgor do prizadetega predela v arteriji.

Kateter postavijo tik ob oblogo. Na koncu katetra je tanek, nenapihnjen balon. Ko balon napihnejo, ta razcepi oblogo in jo pritisne ob arterijsko steno ter tako vzpostavi normalen tok krvi.

Homeopatija

Različna zdravila za dolgotrajnejše zdravljenje ateroskleroze vam lahko, predpiše le izkušen homeopat. Diagnoza in predpisana zdravila bodo predvsem odvisni od ocene bolnikovega stanja.

Način življenja

Koristi izboljšav načina življenja je dokazal dr. Dean Ornish s svojim večletnim programom za srčne bolnike. Program temelji na strogem vegetarijanstvu, rednih telesnih vajah in zmanjševanju stresa. Po končanem programu so pri kar 82% sodelujočih bolnikov našli določljivo zmanjšanje oblog v koronarnih arterijah.

Medicina duha in telesa

Ker se stresu pripisuje, da pospešuje nastajanje ateroskleroze, lahko terapevtske tehnike sproščanja preprečijo ali vsaj upočasnijo nastajanje oblog. Obstajajo številni pristopi, ki lahko pomagajo pri sproščanju, vključno z jogo, meditacijo, vodenimi namišljenimi predstavami in biofeedbackom.

Prehrana

Spremembe v prehrani in načinu življenja lahko, če jih uvedemo dovolj zgodaj in se jih držimo, preprečijo ali zmanjšajo posledice ateroskleroze. V prehrani naj bo malo holesterola in nasičenih maščob, pa veliko antioksidantov, ki nevtralizirajo proste radikale, povzročitelje poškodbe tkiv.

Slika: Za varno jemanje vitaminov se posvetujte z zdravnikom ali dietetikom.

vitaminizaožilje.jpg

Ključni antioksidanti so vitamina E in C, beta karoten (vitamin A) in selen, ki je lahko v visokih odmerkih strupen. Pri jemanju vitaminov bodite zmerni; preveč vitamina D lahko, na primer, pospeši nastajanje kalcifikacij na arterijskih oblogah.

Izvlečki lupin grozdja in komifora (Commiphora mukul), zelišča iz južne Indije, so znani po tem, da zmanjšajo nastajanje oblog. Alfalfa (Medicago sativa) in bromelain, encim, ki je v ananasu, naj bi imela enak učinek na poskusnih živalih in verjetno tudi na ljudeh.

Veliko študij v zadnjih 30 letih je potrdilo, da lahko zmerno uživanje alkohola - kozarec ali dva vina na dan - varuje pred aterosklerozo in boleznimi koronark. Ena študija je dokazala, da flavonoidi v lupinah grozdja, ki rdečemu vinu dajejo barvo in okus, zaustavijo kopičenje maščobnih oblog.

Helacijsko zdravljenje: dokončne sodbe še ni

Vsako leto zaradi ateroskleroze na tisoče Američanov išče pomoč v helacijskem zdravljenju - veliko več jih je kot bolnikov, ki jim napravijo kirurški poseg (obvod). Pri helacijskem zdravljenju bolniku v krvni obtok vbrizgajo kemično sredstvo, ki se imenuje EDTA. Ena od teorij trdi, da s helacijo dosežemo odstranitev kalcija v arterijski oblogi, spet druga pa pravi, da EDTA deluje kot antioksidant.

Medtem ko se je helacijsko zdravljenje izkazalo za uspešno pri zdravljenju težav, kakršna je zastrupitev s svincem, je pri kardiovaskularnih boleznih še vedno vprašljivo. Zagovorniki pravijo, da je helacija v primerjavi z drugimi vrstami zdravljenja varna, razmeroma poceni in učinkovita.Kritiki pa ji predvsem očitajo pomanjkanje zanesljivih znanstvenih dokazov in trdijo, da je helacijsko zdravljenje neučinkovito in celo nevarno (v nekaterih zgodnjih poskusih helacijskega zdravljenja je prišlo do odpovedi ledvic).

Video vsebina: Kaj je kelacijska terapija? Ali deluje pri zmanjševanju nabiranja oblog v arterijah?

Pri tovrstnem zdravljenju je potrebnih kakih 10 do 40 serij helacije, kar lahko stane kar nekaj tisoč dolarjev. Dokler helacijsko zdravljenje ne bo prestalo rezultatov vsaj ene znanstvene študije, bodo zdravniki v svojih sodbah o njegovi učinkovitosti zanesljivo še naprej razdvojeni. Ko bodo znanstveniki lahko dali ustrezne odgovore, pa bo helacijsko zdravljenje bodisi postalo standardno bodisi ostalo zgolj zgodovinski zapis.

Preprečevanje

Ateroskleroza nastane takrat, ko se dedna nagnjenja srečajo z znanimi dejavniki tveganja. Če imate družinsko anamnezo o aterosklerozi, je zelo modro, da tisto, česar ne morete spremeniti, sprejmete in spremenite tisto, kar lahko.

Tukaj je nekaj nasvetov:

prehrano spremenite tako, da boste uživali malo maščob, malo soli in veliko vlaknin - še posebej pazite na to, da se boste izogibali nasičenim maščobam in holesterolu
če kadite, takoj prenehajte
ugotovite, kakšen je vaš krvni tlak - če je visok, ga znižajte
poskrbite za redno in zmerno telesno aktivnost - privoščite si 30-minutni sprehod, plavanje ali kolesarjenje - večkrat tedensko in celo vsak dan, če je le mogoče
izberite si program, ki vas sprošča, in ga nekako vključite v vsakodnevna opravila
če imate družinsko anamnezo z visokim tveganjem, poskrbite za redne preglede pri kardiologu

Vprašanja in odgovori

Kakšni so najpogostejši vzroki za pojav ateroskleroze?

Najpogostejši vzroki so:

visok krvni pritisk
visok holesterol
visoki trigliceridi
vnetje neznanega vzroka ali zaradi bolezni
kajenje ali žvečenje tobaka
sladkorna bolezen
inzulinska rezistenca
debelost^[1]

Ali je ateroskleroza smrtno nevarna bolezen?

Če obloga poči, lahko nastanejo krvni strdki, ki lahko popolnoma zaprejo arterijo ali potujejo v druge dele telesa. Blokade, popolne ali nepopolne, lahko povzročijo zaplete, vključno s srčnim infarktom, možgansko kapjo, vaskularno demenco, erektilno disfunkcijo ali izgubo okončin^[2].

Slika: Ateroskleroza poveča tveganje za srčni napad in možgansko kap.

srčninapad.jpg

Ateroskleroza lahko povzroči smrt in invalidnost.

Ali lahko izguba telesne teže pripomore k zdravljenju ateroskleroze?

Dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov ter maščob in sredozemska dieta sta bili učinkoviti pri pomoči debelim ljudem pri obrnitvi karotidne ateroskleroze po zmerni izgubi teže in izboljšanju krvnega tlaka^[3].

Kateri testi odkrivajo aterosklerozo?

Testi vključujejo:

Angiografija: ta test uporablja posebne rentgenske žarke za lociranje in merjenje blokad. Zdravnik vam bo v arterije vbrizgal kontrastno barvilo, da se bodo blokade pokazale na rentgenskih žarkih.
Gleženjski/brahialni indeks: ta test primerja krvni tlak v gležnju s tlakom v roki, da se izmeri pretok krvi v rokah in nogah.
Rentgen prsnega koša: rentgenska slika prsnega koša posname slike notranjosti prsnega koša.
Ehokardiogram (odmev): odmev posname slike srčnih zaklopk in prekatov ter izmeri, kako dobro srce črpa.
Elektrokardiogram (EKG): EKG meri električno aktivnost, frekvenco in ritem vašega srca.
Obremenitveni test vadbe: ta test meri delovanje vašega srca, medtem ko ste fizično aktivni.
Ultrazvok trebuha: ta ultrazvok posname slike vaše trebušne aorte. Preveri baloniranje (anevrizma trebušne aorte) ali nabiranje oblog v vaši aorti.
Karotidni ultrazvok: ta test zajema ultrazvočne slike arterij v vašem vratu (karotidne arterije). Zazna lahko otrdelost ali zoženje teh arterij, ko kri teče v možgane.
Pregled z računalniško tomografijo: ta pregled posname slike v notranjosti vašega telesa in lahko pokaže kakršno koli otrdelost in zoženje velikih arterij^[4].

Ali se pojav ateroskleroze lahko prepreči?

Aterosklerozo lahko preprečite z zmanjšanjem dejavnikov tveganja. To vključuje sprejetje zdravega načina življenja, kot so zdrava prehrana, izguba odvečne telesne mase, fizična aktivnost in opustitev kajenja^[4].

Viri in reference

Atherosclerosis - https://www.hopkinsmedicine.org
What Is Atherosclerosis? - https://www.nhlbi.nih.gov
Weight-loss diets may reverse atherosclerosis in obese, overweight people - https://www.sciencedaily.com
Arteriosclerosis / atherosclerosis - https://www.mayoclinic.org